Janči-Plestenjakov Križanke 22.9.2016

Babji večer, že hladen, pa kaj pol. Šikano 'potovanje' v prestolnico, v meni ljube Križanke.

So bila leta...ko sem še medvedke metala bolj ali manj uspešno na oder, ko je koncertiral Jan.
Potem se je vse skupaj po malem umirilo. 

Pa pravijo, bl star bl nor. In smo šle.
Križanke, privlačen jesenski večer. Čeprav ne več vroč a tudi ne premrzel zdaj mislim, da  že jesenski večer.

=)

                                                 fotka *ukradena* iz neta. Ne najdem avtorja.

V družbi je bila punca, bili sta dve, bile smo tri =) mega fenice. Dve zdajšnji, ena tista z nostalgijo po navdušenjem za njim izpred zdaj že mnogih let.

Gremo. Super. Vse fajn.

Na prizorišču me je doletel občutek, ki me ni še nikoli. Kako publika ceni izvajalca. Kako si ga želi na odru, kako si želi njegove družbe, njegove prisotnosti.

Poudarek simfonikov. Krasna spremljava, čudovit ambient, hudo karizmatičen Jan, že samo s svojim glasom, ker videt  kaj  več, kot za tisto minutko, ko sem stala na konicah svojih prstov, nisem mogla.


Ni bilo niti kančka slabe volje, ker nam je nenormalna gneča preprečila, da bi stale v prvi, v peti, v deseti morda v dvajseti vrsti. Bile smo prisotne v tej nenormalni množici energije.

Ni bil moj prvi koncert, ne Janov, ne od kakšne slovenske skupine, ne prvi od katere mega tuje zvezde pa kej takega še nisem doživela.

Toliko želje publike, videt svojega idola, sanjskega princa, pevca, vzornika, morebitnega bodočega zeta, svaka, ljubimca, moža....


V glavnem Jan je car. Jan je zvezda. Napolnil bi Stožice in Tivoli skupaj. Normalna cena karte, ki nam ni ustvarila slabe volje, ker smo predčasno odšle in si privoščile ornk pirček.

Se vidi, da smo prišle k pameti, pa četudi jaz z leti.


=)

                                                                                                        Lep petek
                                                                                                     TaFajnaUrška

Komentarji