Čustveni zlomi so taka kul zadeva. Seveda takrat, ko minejo in takrat, ko smo dovolj močni, ko tudi iz tega potegnemo najboljše.
Predvsem takrat, ko preživimo. Ko nam ne poči srce.
Hecno je kako se zavoljo par evrov marsikdo spusti na tla. Kako se pusti tlačit in kako so nekateri zmožni to počet.
Vse dobre stvari pa, so samoumevne.
Pa se velikokrat ljudje zatečejo k pomoči. Hvala bogu, da obstaja in pohvalno, da se pomoč sprejme.
Velikokrat se pogovarjamo med sabo in iz podna srca sem hvaležna za vsakega prijatelja posebej. Za tistega, ki mi da vedet kaj je prav in za tistega, ki mi pokaže, česar raje v življenju naj ne počnem.
Sebi in drugim.
Pa vseeno se mi je v srce usedel pogovor s prijateljico ob kavi, ob sobotnem, jutranjem zajtrku. (ufff seveda, da je jutranji-večerni zajtrk vsaj po pravilih obedovanja ne obstaja)
Ob problemih in podobnih padcih redkokdaj vzponih v življenju se kdo zateče ali vsaj pomisli na psihologa, psihijatra morda bioenergetika, ki nas bo nafilah s pozitivno energijo.
Pa mi razloži frendica...
nove energije ti človek ne more dat. Nečesa, kar v tebi ne obstaja ne more vzbudit. Lahko pa vzpodbudi energijo, da se pojavi, da jo odkriješ in da zasiješ z njo sama.
No velikokrat kdo ni tako močan, da bi mu samemo to uspelo.
Pa vseeno ob vplivih lune, življenjskih lekcijah, ko smo ljudje velikokrat bolj dovzetni za slabe energije, nas zmotijo ljudje, ki ne mignejo z ritjo, tisti, ki nas imajo za samoumevne in so prepričani, da so za nas bogovi.
Pa ste že kdaj pomislili, da morda ob takšnih trenutkih rabimo samo nekoga, ki v nas vzpodbudi najlepše.
Sama prakticiram, vedno bolj si privoščim nekaj lepega zase. Premalokrat storimo kaj, s čimer sami sebe kot radi rečemo pocrkljamo.
Od nekdaj od kar imam lase, se pravi od rojstva, so bili obiski pri frizerju moja nočna mora.
Raje sem imela look neurejene raztrešene glave, raje sem odšla do zoborja, odprla usta, kot, da bi svojo glavo prepustila frizerskim rokam.
It iz salona, pridet domov, si oprat glavo, teptat ure frizuro, da je dovolj potlačena, da lahko oddideš med ljudi-nočna mora.
Zadnji čas pa je sedež pri frizerju moj priljubljeni prostor relaksacije. Prijetna urca preživeta v salonu, po kateri lahko odideš v svet z nasmehom na obrazu.
Več kot to. Lep je dan, lep je teden in lep je ves tisti čas preživet do naslednjega obiska frizerja.
Veste kako malo rabimo, da paramo živce nezadovoljnežem okoli nas. Ljudem,ki konstantno iščejo razloge za slabo voljo.
Cenimo čas in obvladanje posla. In končni produkt, tokrat našo glavo.
=)
Včasih da urejena zunanjost, vrednost notranjosti....vsaj vzpodbudi tisto, morda zaradi nezadovoljnežev kdaj skrito našo sončno, pozitivno energijo.
Predvsem takrat, ko preživimo. Ko nam ne poči srce.
Hecno je kako se zavoljo par evrov marsikdo spusti na tla. Kako se pusti tlačit in kako so nekateri zmožni to počet.
Vse dobre stvari pa, so samoumevne.
Pa se velikokrat ljudje zatečejo k pomoči. Hvala bogu, da obstaja in pohvalno, da se pomoč sprejme.
Velikokrat se pogovarjamo med sabo in iz podna srca sem hvaležna za vsakega prijatelja posebej. Za tistega, ki mi da vedet kaj je prav in za tistega, ki mi pokaže, česar raje v življenju naj ne počnem.
Sebi in drugim.
Pa vseeno se mi je v srce usedel pogovor s prijateljico ob kavi, ob sobotnem, jutranjem zajtrku. (ufff seveda, da je jutranji-večerni zajtrk vsaj po pravilih obedovanja ne obstaja)
Ob problemih in podobnih padcih redkokdaj vzponih v življenju se kdo zateče ali vsaj pomisli na psihologa, psihijatra morda bioenergetika, ki nas bo nafilah s pozitivno energijo.
Pa mi razloži frendica...
nove energije ti človek ne more dat. Nečesa, kar v tebi ne obstaja ne more vzbudit. Lahko pa vzpodbudi energijo, da se pojavi, da jo odkriješ in da zasiješ z njo sama.
No velikokrat kdo ni tako močan, da bi mu samemo to uspelo.
Pa vseeno ob vplivih lune, življenjskih lekcijah, ko smo ljudje velikokrat bolj dovzetni za slabe energije, nas zmotijo ljudje, ki ne mignejo z ritjo, tisti, ki nas imajo za samoumevne in so prepričani, da so za nas bogovi.
Pa ste že kdaj pomislili, da morda ob takšnih trenutkih rabimo samo nekoga, ki v nas vzpodbudi najlepše.
Sama prakticiram, vedno bolj si privoščim nekaj lepega zase. Premalokrat storimo kaj, s čimer sami sebe kot radi rečemo pocrkljamo.
Od nekdaj od kar imam lase, se pravi od rojstva, so bili obiski pri frizerju moja nočna mora.
Raje sem imela look neurejene raztrešene glave, raje sem odšla do zoborja, odprla usta, kot, da bi svojo glavo prepustila frizerskim rokam.
It iz salona, pridet domov, si oprat glavo, teptat ure frizuro, da je dovolj potlačena, da lahko oddideš med ljudi-nočna mora.
Zadnji čas pa je sedež pri frizerju moj priljubljeni prostor relaksacije. Prijetna urca preživeta v salonu, po kateri lahko odideš v svet z nasmehom na obrazu.
Več kot to. Lep je dan, lep je teden in lep je ves tisti čas preživet do naslednjega obiska frizerja.
Veste kako malo rabimo, da paramo živce nezadovoljnežem okoli nas. Ljudem,ki konstantno iščejo razloge za slabo voljo.
Cenimo čas in obvladanje posla. In končni produkt, tokrat našo glavo.
=)
Včasih da urejena zunanjost, vrednost notranjosti....vsaj vzpodbudi tisto, morda zaradi nezadovoljnežev kdaj skrito našo sončno, pozitivno energijo.
Lepo si zapisala..no jaz sem potrebovala malce več, da sem do tega prišla...40+..ampak ok so bile prej druge stvari v življenju. Zdaj pa jaaa pocrkljam sebe, s kozmetičarko, kozarcem vina, penine, koščkom torte, s kakšnim ustvarjalnim sladkorčkom. In ljudi s konstantno neg. energijo in slabo voljo sem izločila iz mojega kroga ;-)
OdgovoriIzbrišiBravo Hali.
OdgovoriIzbrišiBravo Hali.
OdgovoriIzbriši