Po navadi (nikoli) nimam pripravljenih tekstov, ker je čar, da pišem sproti in po navdihu. Drugače je z naročenimi zadevami, takrat se pripravim in se potrudim, da je naročnik zadovoljen.
Včeraj sem pripravila, še dan poprej pravzaprav, zelo šikano zadevo v kateri bi predstavila plane za 2018..ne moje....a od deklice, ki se ukvarja s tem, da je celo leto ljudi barvito, zanimivo in drugačna.
Drugič o tem.
Včeraj nas je pretreslo vse. Sem ves dopoldan poslušala novice po radiu. O gospe, ki je izgubila življenje na cesti. Otrok, sopotnik v avtu je preživel. Čaka ga življenje brez mamice. Čaka ga borba, kjer mu mamina roka, ki bi mu v težkih trenutkih stisnila dlan, ne bo blizu.
V štacuno je prišla gospa, ki je z žalostjo naznanila, da ji je umrla soseda. Sprejmeš, izrečeš sožalje in greš naprej.
Ob odhodu iz teatra...presmejanega večera preživetega v celjskem gledališču, me prime, pred blokom gospa in pove.
Da poznamo pokojno gospo in otroka, ki naj bi preživel.
Me stisne, v tistem trenutku se ustavim in se ponovno zavem, kako je vse minljivo.
Kako se ne povrne več tista lepa beseda, podarjen nasmeh in prijeten zdravo ter izrečen dober dan.
Gospo imam pred obrazom že ves dan. V trenutku lahko izgine vse.
Se zavedamo tega, da lahko nekoga danes objamemo zadnjič?
Počnimo vse kot, da je poslednjič. Se smejmo, jokajmo, se družimo.
Stvari so vredne, ko jih doživimo. Ne pozabimo, da je mus edino umret....vsem ostalem podajmo roko s strastjo, veseljem in objemom, ki bo v nas ostal za zmeraj.
Vse lepo
TaFajnaUrška
Včeraj sem pripravila, še dan poprej pravzaprav, zelo šikano zadevo v kateri bi predstavila plane za 2018..ne moje....a od deklice, ki se ukvarja s tem, da je celo leto ljudi barvito, zanimivo in drugačna.
Drugič o tem.
Včeraj nas je pretreslo vse. Sem ves dopoldan poslušala novice po radiu. O gospe, ki je izgubila življenje na cesti. Otrok, sopotnik v avtu je preživel. Čaka ga življenje brez mamice. Čaka ga borba, kjer mu mamina roka, ki bi mu v težkih trenutkih stisnila dlan, ne bo blizu.
V štacuno je prišla gospa, ki je z žalostjo naznanila, da ji je umrla soseda. Sprejmeš, izrečeš sožalje in greš naprej.
Ob odhodu iz teatra...presmejanega večera preživetega v celjskem gledališču, me prime, pred blokom gospa in pove.
Da poznamo pokojno gospo in otroka, ki naj bi preživel.
Me stisne, v tistem trenutku se ustavim in se ponovno zavem, kako je vse minljivo.
Kako se ne povrne več tista lepa beseda, podarjen nasmeh in prijeten zdravo ter izrečen dober dan.
Gospo imam pred obrazom že ves dan. V trenutku lahko izgine vse.
Se zavedamo tega, da lahko nekoga danes objamemo zadnjič?
Počnimo vse kot, da je poslednjič. Se smejmo, jokajmo, se družimo.
Stvari so vredne, ko jih doživimo. Ne pozabimo, da je mus edino umret....vsem ostalem podajmo roko s strastjo, veseljem in objemom, ki bo v nas ostal za zmeraj.
Vse lepo
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar