Z ROKO V ROKI

                                                               foto: Jana Petrak Zajc

V kolikor bi se vse skupaj datumsko bolj ujemalo, bi z največjim veseljem sprejela povabilo na prireditev. Kljub mojemu minusu, ki se tiče narodnozabavnjakov, ki so že v štartu z napisi na plakatu, privabljali folk v žalsko dvorano Kulturnega doma.

Se mi zdi lepa gesta, da se vsaj odzoveš povabilu in s plačilom karte prispevaš drobec v koš za pomoči potrebne. Po neprespani noči, ko sem vseh tistih par ur buljila v tv in spremljala zame najfamoznejšo prireditev leta (podelitev Oskarjev), si nisem večera želela preživet na ta način.

Priznam, postala sem imuna na zadeve kar se tiče narodnozabavnjakov tudi, če mi ne pašejo. Pri nas doma imamo to na sporedu 24/7, ne rabim niti čepkov, ker niti slučajno ne slišim ničesar več. Sem hvaležna za zvečer, ko se prikažem pred domačimi vrati in zaslišim zgolj šume iz kakšne nadaljevanke.




Ponedeljkov večer. Pa sem se vseeno odločila in šla. Imam zlate prijatelje in tudi tokrat se je Jana pripeljala, me pobrala in naju dostavila v dvorano. Priznam, bilo bi mi žal, če ne bi šla. To je taka zadeva, ki se dotika misli, ki jo sama delim z marsikom že iz moje rane mladosti. Včasih je luštn naredit tako, da je nekomu ob tebi fajn ... z leti se seveda streniraš tudi na način, da je še tebi ;)

Skratka, z našo Jančiko del naše famozne družbe iz četrtkovih plesnih, sva pristali v dvorani. Prijeten uvod, govorni in pevski. Nadaljevanje s skupinami, katerih člani so v rokah držali harmonike in njej po stilu glasbe podobne inštrumente.

Midve priznava, sva čakali vrhunec večera. Našo Elviro, organizatorko večera, predsednico dekanijske humanitarne organizacije Karitas Petrovče.

Pripravila je točko večera in se z našim strogim Jernejem, ki nas ob četrtkih seznanja z vsemi možnimi plesi, na naših plesnih vajah, zavrtela po parketu.

Top. Njen sanjski moment in vrhunsko izvedena točka. Si predstavljate, da sanjate svoje sanje in jih v življenju nikoli ne izživite? Slabo za vas.

Pravila mi je, da je želela pokazat, da svoje sanje lahko uresničiš. Da so želje na svetu zato, da se jih izpolnjuje in ne tlači nekam globoko v žep svojih kavbojk.

Super zadeva. Luštna točka in profesionalno izpeljana. Sigurna sem, da je uživala na odru tako zelo, kot smo vsi mi, ob njej v dvorani.

Aplavz, en velik ogromen aplavz, ker ni opustila misli, da bi zablestela in si podarila en krasen dan v življenju.

Hvala naša zlata Elvira.

V tistem momentu se je večer sprevrgel v top žur, v tisti nam poznani dvorani. Oder je ratal domač in vse skupaj je dobilo svoj smisel.

Z dobrodelnostjo ne podarimo zgolj svojega koščka financ. Podarimo predvsem sebe, s tistim, kar znamo in s tistim, kar imamo.



Prijeten vikend vsem.

Urška



Komentarji