Pr nas smo zmeraj sedeli pred televizorjem in pravi praznik je bil, ko je prišel maj, čas Evrovizije. Evrovizijska popevka smo včasih rekl. Zmeraj je bil hud show a vedno je obstajala dobra glasba.
Evrovizija torej Eurovision song kontekst je bilo včasih tekmovanje za najboljšo pesem Evrovizije.
Danes vsi tisti, ki še vztrajamo, gledamo vedno bolj tekmovanje v imidžu, oderskem showu, ljudeh, ki tekmujejo v tem, kdo boljše zgleda in seveda se še najde kdo, ki se drži starega mota tega showa, bodi dober, fajn poj in imej kvaliteten song.
Ravno rodila sem se, ko je zmagal Johhny Logan s pesmijo What another year.
Zato verjetno dozivljenjska ljubezen. :) Po moje sem vsako naslednje leto čaka, da se bo pojavil on.
Bil je nekakšna ikona tega tekmovanja oziroma, ko se je pojavilo ime Eurosong, smo si predstavljali njega.
Sedeminosemdesetega leta mu je uspelo spet. S famozno, žile parajočo Hold me now.
Epsko. Za večne čase odpeto. Za trenutke žalosti, otožnosti, depresije. Takrat nas reši Johnny za vedno. Všeč
Vem, da sem trenutek vznemirjenja po moje največji, doživela, ko se je naša prejšnja država uvrstila v finale z bendomm, ki je imel na čelu pevko, s frizuro, ki sem si jo zmeraj želela imet.
Riva. Bend je raztural in dejansko zmagal tekmovanje.
Poleti je blo za znoret, saj smo bili v dopustniškem času pri sosedih vsi primorani prepresavati noči na njihovih *koncertih*
Si predstavljate hordo najstnic, ki so plesale na Rock me baby kot klonirane pevke te oboževane skupine...jaz pa s frizuro, ki je vsaj sličila na afriške prebivalce.
Takrat vem, da sem mami požrla živce.
(fotka je sposojena z neta)
Ok, Johnny Logan se je vrnil, takrat, leta 1992, sicer ne s svojo pojavo na odru ampak s svojo pesmijo Why me. Linda Martin je z njo zmagala afkors. =)
Ostale pa so mi v spominu tudi brez orkestra nekatere slovenske popevke.
Se mi zdi, da smo Slovenci nekako dali sebe in prebili led prav s Sestrami in njihovo ljubeznijo. Čeprav ni bilo za dol padit uvrstitve pa smo razsturali. Sestre so bile EVROVIZIJSKE, DOBRE predvsem pa NAŠE.
Najbolj srce parajoče se mi zdi dejstvo, da nekoga pošljemo nekam, samo da ga.
Js rabim vznemirjenje, strast in tudi, če brez uvrstitve v finale ponos, da smo tam.
In tudi, če nikoli *več* ne zmagamo, ne pridemo naprej v sklepni večer podimo dobri, pošljimo tiste, ki jih čutimo in čeprav orkestra že zdavnaj na evrovizijskem odru ni več, pošljimo tiste, ki bodo peli, da nam bodo šle kocine pokonc. V tem je čar EUROSONGA. No vsaj moral bi čar bit.
ManuElla-Blue and Red
Draga ManuElla!
Hvala bogu, da nisi prisla dalje...kaj sele zmagala....po facebook statusoh...twitter objavah...instagram photo postih bi se razpravljalo kdo vse je kdaj s tabo pil kavo...kolikokrat si s kom posnela selfija...kdo je v Laskem vstric s tabo preckal Savinjo...koga so kdaj objela ..mu stisnila roko....
Zdaj pa bo cas za glasbo.....spoznala si sanje..in vecja si od teh...
Zdaj ves...
Srecno naprej :-*
V soboto pa naj slavijo Srbi s svojo predstavnico. Kraljico odra, glasu in dajanja občutka, da smo spet v času, ko je zmagovalka odlikovala pesem, ki postavlja kocine pokonc.
https://www.youtube.com/watch?v=7jGAsL3ivNI
Evrovizija torej Eurovision song kontekst je bilo včasih tekmovanje za najboljšo pesem Evrovizije.
Danes vsi tisti, ki še vztrajamo, gledamo vedno bolj tekmovanje v imidžu, oderskem showu, ljudeh, ki tekmujejo v tem, kdo boljše zgleda in seveda se še najde kdo, ki se drži starega mota tega showa, bodi dober, fajn poj in imej kvaliteten song.
Ravno rodila sem se, ko je zmagal Johhny Logan s pesmijo What another year.
Zato verjetno dozivljenjska ljubezen. :) Po moje sem vsako naslednje leto čaka, da se bo pojavil on.
Bil je nekakšna ikona tega tekmovanja oziroma, ko se je pojavilo ime Eurosong, smo si predstavljali njega.
Sedeminosemdesetega leta mu je uspelo spet. S famozno, žile parajočo Hold me now.
Epsko. Za večne čase odpeto. Za trenutke žalosti, otožnosti, depresije. Takrat nas reši Johnny za vedno. Všeč
Vem, da sem trenutek vznemirjenja po moje največji, doživela, ko se je naša prejšnja država uvrstila v finale z bendomm, ki je imel na čelu pevko, s frizuro, ki sem si jo zmeraj želela imet.
Riva. Bend je raztural in dejansko zmagal tekmovanje.
Poleti je blo za znoret, saj smo bili v dopustniškem času pri sosedih vsi primorani prepresavati noči na njihovih *koncertih*
Si predstavljate hordo najstnic, ki so plesale na Rock me baby kot klonirane pevke te oboževane skupine...jaz pa s frizuro, ki je vsaj sličila na afriške prebivalce.
Takrat vem, da sem mami požrla živce.
Ok, Johnny Logan se je vrnil, takrat, leta 1992, sicer ne s svojo pojavo na odru ampak s svojo pesmijo Why me. Linda Martin je z njo zmagala afkors. =)
Ostale pa so mi v spominu tudi brez orkestra nekatere slovenske popevke.
Se mi zdi, da smo Slovenci nekako dali sebe in prebili led prav s Sestrami in njihovo ljubeznijo. Čeprav ni bilo za dol padit uvrstitve pa smo razsturali. Sestre so bile EVROVIZIJSKE, DOBRE predvsem pa NAŠE.
Najbolj srce parajoče se mi zdi dejstvo, da nekoga pošljemo nekam, samo da ga.
Js rabim vznemirjenje, strast in tudi, če brez uvrstitve v finale ponos, da smo tam.
In tudi, če nikoli *več* ne zmagamo, ne pridemo naprej v sklepni večer podimo dobri, pošljimo tiste, ki jih čutimo in čeprav orkestra že zdavnaj na evrovizijskem odru ni več, pošljimo tiste, ki bodo peli, da nam bodo šle kocine pokonc. V tem je čar EUROSONGA. No vsaj moral bi čar bit.
ManuElla-Blue and Red
Draga ManuElla!
Hvala bogu, da nisi prisla dalje...kaj sele zmagala....po facebook statusoh...twitter objavah...instagram photo postih bi se razpravljalo kdo vse je kdaj s tabo pil kavo...kolikokrat si s kom posnela selfija...kdo je v Laskem vstric s tabo preckal Savinjo...koga so kdaj objela ..mu stisnila roko....
Zdaj pa bo cas za glasbo.....spoznala si sanje..in vecja si od teh...
Zdaj ves...
Srecno naprej :-*
V soboto pa naj slavijo Srbi s svojo predstavnico. Kraljico odra, glasu in dajanja občutka, da smo spet v času, ko je zmagovalka odlikovala pesem, ki postavlja kocine pokonc.
https://www.youtube.com/watch?v=7jGAsL3ivNI
Komentarji
Objavite komentar