Prostovoljka nisem od nekdaj. Sem od časa, ko se je začelo tovrstno delo pojavljat pri nas. Srednja šola? Kasneje? Če dobro pomislim sem prostovoljka že vse življenje. S tem se verjetno rodiš. Z zavedanjem, da je prostovoljstvo proklemano dobro plačana služba.
Boste verjetno vprašali kaj si s plačilom lahko kupiš. Kruha prav zares ne, čeprav se, da tudi to dobit od ljudi, ki so navdušeni, da jim daš svoj čas in podariš delček sebe.
Če izuzamem torej moje prostovoljstvo iz let, ko sem starejšim sosedam nosila vrečke v najvišje nadstropje našega bloka, se je nekako pričelo takrat, ko sem v mladinskem Centru Don Bosko pomagala otrokom z učnimi težavami ali sem se družila po pouku z mularijo, ki jim je pri domačih nalogah pravzaprav manjkala le pozornost, samo nekdo, da sedi zraven njih in jih spodbuja pri učenju.
Zdaj mislim, da že dve leti nazaj sem dobila službo v Domu starejših. Delo, ki ga prejmeš preko javnih del traja maksimalno eno leto in potem greš. In rečeš adijo vsem tem krasnim ljudem kateri so ti v tem času, prirasli k srcu.
No, tako gre velikokrat a hvalabogu vse redkeje.
Da se nismo kar tako razšli, smo se odločili, da se bomo srečevali tedensko na tomboli in tako so četrtki postali naši.
Priznam, na začetku je bila to moja tedenska obveznost. Igranje s številkami, srečevanje s starostniki je bilo pač na mojem urniku vsak teden. Sčasoma in to zelo hitro je postalo veliko več.
Obojestransko veselje, ploskanje, ko se ob četrtkih pojavim v njihovi večnamenski dvorani. Nasmeh na mojih ustnicah, ki traja po tem ves teden. Zadovoljstvo in prijeten občutek izpopolnjenosti.
Velikokrat me kdo vpraša, če sem plačana za to. Zakaj sploh delam in da je prostovoljstvo zastonjkarsko delo.
Prostovoljstvo je veliko več. Da ti plačo v nasmehih, objemih, dobrem občutku in sreči, ki traja celo življenje.
Ljudje premalokrat pomislimo na to, kakšne kvalitete imamo in bi jih lahko delili s tistimi, ki jih si to želijo.
Sreča je več vredna takrat, ko jo delimo. Prostovoljno delo ti lahko nudi marsikaj, med drugim tudi delovne izkušnje kot izkušnje na področju medsebojnih odnosov, možnost izražanja lastne ustvarjalnosti in možnost učenja uspešne komunikacije.
Ste že slišali kdaj od znancev, prijateljev, da imajo preveč časa, da ne vedo kaj bi z njim, da se čutijo neizpopolnjene. Velikokrat se zgodi, da ostanemo brez službe. Seveda je služba prvotno namenjena temu, da zaslužimo sredstva s katerim si zagotovimo dostojno življenje. A čas, ko se nam zruši finančna varnost, je lahko pomemben mejnik na nadaljni poti do izpopolnjenega, zadovoljnega in srečnega vsakdana. Poglejmo po okolici. V vsakem okolju se najde inštitucija, ki potrebuje delovne ljudi. Ljudi, ki so pripravljeni svoje znanje nesebično delit. Ko odpremo vrata, se nam znajo odpret nova.
Če nismo pripadniki tiste skupine, ki bi zaupala, zavodom, ustanovam, kjer v večini potrebujejo prostovoljce se obrnimo na sosede...starejše ljudi, ki so potrebni pomoči pri nošenju stvari iz trgovine.
Pri mulcih, ki nimajo obstanka za knjigami, primimo koga pod roko in ga peljimo na sprehod, ko to ne zmore več sam.
Ko vidite nasproti vas hodeče ljudi z nasmejanimi obrazi jim nikjer ne piše, da so multimiljonarji, morda so ljudje kot mi, posamezniki, ki hrepenijo po boljšemu jutri, ljudje brez služb ali z njimi. So ljudje, ki znajo delit srečo, ker sreča je stvar, ki se množi, ko jo pričnemo delit.
No, tako gre velikokrat a hvalabogu vse redkeje.
Da se nismo kar tako razšli, smo se odločili, da se bomo srečevali tedensko na tomboli in tako so četrtki postali naši.
Priznam, na začetku je bila to moja tedenska obveznost. Igranje s številkami, srečevanje s starostniki je bilo pač na mojem urniku vsak teden. Sčasoma in to zelo hitro je postalo veliko več.
Obojestransko veselje, ploskanje, ko se ob četrtkih pojavim v njihovi večnamenski dvorani. Nasmeh na mojih ustnicah, ki traja po tem ves teden. Zadovoljstvo in prijeten občutek izpopolnjenosti.
Velikokrat me kdo vpraša, če sem plačana za to. Zakaj sploh delam in da je prostovoljstvo zastonjkarsko delo.
Prostovoljstvo je veliko več. Da ti plačo v nasmehih, objemih, dobrem občutku in sreči, ki traja celo življenje.
Ljudje premalokrat pomislimo na to, kakšne kvalitete imamo in bi jih lahko delili s tistimi, ki jih si to želijo.
Sreča je več vredna takrat, ko jo delimo. Prostovoljno delo ti lahko nudi marsikaj, med drugim tudi delovne izkušnje kot izkušnje na področju medsebojnih odnosov, možnost izražanja lastne ustvarjalnosti in možnost učenja uspešne komunikacije.
Ste že slišali kdaj od znancev, prijateljev, da imajo preveč časa, da ne vedo kaj bi z njim, da se čutijo neizpopolnjene. Velikokrat se zgodi, da ostanemo brez službe. Seveda je služba prvotno namenjena temu, da zaslužimo sredstva s katerim si zagotovimo dostojno življenje. A čas, ko se nam zruši finančna varnost, je lahko pomemben mejnik na nadaljni poti do izpopolnjenega, zadovoljnega in srečnega vsakdana. Poglejmo po okolici. V vsakem okolju se najde inštitucija, ki potrebuje delovne ljudi. Ljudi, ki so pripravljeni svoje znanje nesebično delit. Ko odpremo vrata, se nam znajo odpret nova.
Če nismo pripadniki tiste skupine, ki bi zaupala, zavodom, ustanovam, kjer v večini potrebujejo prostovoljce se obrnimo na sosede...starejše ljudi, ki so potrebni pomoči pri nošenju stvari iz trgovine.
Pri mulcih, ki nimajo obstanka za knjigami, primimo koga pod roko in ga peljimo na sprehod, ko to ne zmore več sam.
Ko vidite nasproti vas hodeče ljudi z nasmejanimi obrazi jim nikjer ne piše, da so multimiljonarji, morda so ljudje kot mi, posamezniki, ki hrepenijo po boljšemu jutri, ljudje brez služb ali z njimi. So ljudje, ki znajo delit srečo, ker sreča je stvar, ki se množi, ko jo pričnemo delit.
S proslave za prostovoljce MAJ 2016
Pri prostovoljstvu je plačilo zadovoljstvo, ker podariš, čas in del sebe ljudem.
Prostovoljstvo ni vpisano v urnik vsakdana, temveč je način življenja.
Komentarji
Objavite komentar