Muzikal Veronika Deseniška ali spoznajte Celje na najlepši možen način



                                                               foto: Gregor Katič

Govorilo se je v zimskih mesecih, šušljalo, da pripravljajo pri nas, v Celju nekaj spektakularnega.
Predstavo, muzikal na podlagi zgodovinskih dejstev in domišljije domačih ustvarjalcev. Malo me je prizadelo, ker Friderika ni igral kakšen celjski lepotec...s hudim glasom, da tudi srca gledajočih mladih src popokajo.
Že ob novici, da Bunderla, pubec z oddaje na komercialni tv, kjer se je pokazal kot iznadljiv in izvrsten odrski performer, nisem bila zadovoljna.
Niti mi ni bilo všeč....ker, na odru ne kraljuje celjski Herman. Herman mora bit iz Celja...mora bit velik, močan in se znat zadret mirno Cjele...da se strese vse od gradu navzdol.
Tu ne vžge ljubljanski naglas poženščenega Hermana uvoženega iz prestolnice.
Pa dobro. Se trudim ne obsojat nikogar zato nisem delala neke evforične negativne propagande že preden se je vse pričelo.
V Celu je, od Cela je, ustvarili so predstavo mladi Celjani....rekla sem ne bomo kompliciral počakmo.


                                                                     foto: Gregor Katič

Prišli so ven datumi, karte sem kot zavedna Celjanka nabavila takoj, dočakali smo dan, ko se je odvila predstava in smo se odpeljali z busekom na grad. Simpatično doživetje sploh, če ti je adrenalinska vožnja izziv in se ne bojiš, da bi te morda ob nenadnem sunku pognalo po krajši poti v dolino.
Aplavz za šoferja...se vidi, da imamo v Celju tako iznajdljive pjebe, ki jih prenatrpan avtobus prepotenih in tu in tam vreščečih ljudi ne vrže iz tira

 Prišli smo na vrh, na naš gradek, kjer smo že kot otroci poznali vse skrite kotičke. Gužva, prijazen sprejem, druga vrsta in tudi enourno čakanje na pričetek je minilo kot blisk.

                                                                    foto: Gregor Katič

Pride gospod Dvoršak, pristopi k svojemu orkestru in Celjani že zaploskamo. Bravo si mislim, smo se hitro razživeli.

Na oder  stopi HERMAN CELJSKI. Noro dober občutek me zajame. Pozabim kaj sem razmišljala o njem prej in se navdušeno prepustim. Glas, ki mi je od nekdaj poznan iz risank me navduši, prehudo dobro, da bi si upala reči kaj drugega kot fenomenalno. Celo brzdal se je ljubljanskega naglasa in sicer brez očitne govorice po cjelsk je blo vse navdušejoče.

                                                                foto: Gregor Katič

Najbolj močna vloga je bila vsekakor Elizabeta. Prva Friderikova žena. Šišnala je vse po vrsti....z močnim balkanski atitjudom je razturala. Pogled pred katerim smo obnemeli tudi v publiki.

Simpatičen Friderik. Lušten fant s celjskega tokrat z malce nagajivim pristopom in rahlim ljubljanskim naglasom. Za čestitat mu je.

                                                                foto: Gregor Katič

Prekrasna Eva Černe, ki mi deluje malce nebogljeno preko tv ekrana, se je kot Veronika prikazala kot najbolj nežno bitje z ubijalskim glasom, kar ni presenečenje, glede na njen operno šolan glas.

Krasen ansambel, čudoviti plesalci, vrhunski ambient.

Se meniva včeraj s frendom. Koliko sploh vemo pravzaprav o GROFIH S CELJSKEGA.
V šoli so nas tudi kdaj posiljevali z zgodovino naših sosedov, na tekočem smo bili z vsemi Karadžići, niso izpustili Tuđmana, Elizabete vse iz ne vem katerega obdobja so bile redno na seznamu.
O Heramnu smo vedli, da je Herman...da mamo grad...stolp, ki je Friderikov, ki ima takšno ime ker je pač njegov. Za Veroniko Deseniško pa današnji otroci mislijo, da je muca na štirih nogah, ki se še danes sprehaja po gradu. Sicer mačja zvezda celjskega gradu Veronika je prislonila svoj mačji glas k predstavi in tu in tam zamjavkala. (če je blo to del scene-je pa tudi možno.)



                                                             foto: Gregor Katič

Če smo že mi v osnovnošolskih klopeh bežno oplazili člane celjske grofovkse družine, bi bilo prijetno, da bi današnji zaposleni na Ministrstvu za šolstvo, uvedli muzikal Veronika Deseniška v redni abonma za srednješolce...osnovnošolce....zaokrožimo torej na slovensko mladino.
Način kako približati zgodovino Celja, Slovenije na prijazen, prijeten in zanimiv način.

Prilagam priponko spletke Veronike Deseniške, če še niste odšli na grad pa vsaj malo pokukajte med novice, ustvarjalce in tiste, ki so zaslužni, da moje Celje živi.

http://www.veronikadeseniska.si/



Hvala Gregorju Katiču, ki je nardil tako hudo dobre fotke na premieri in bi jih bilo škoda, vsaj kakšno izmed njih,  ne delit. (še enkrat hvala za dovoljenje, da jih lahko tu objavim).

Čestitam vsem ustvarjalcem predstave. You did a good job.
                                                                                   

                                                                     HVALA CJELE!




                                                     Selfie med čakanjem na predstavo. =)
                                                                  















Komentarji