Četrtek zvečer. Zbobnam naokoli, da se v Celju dogaja. Sredi tedna, kar obožujem, da malo posediš, počvekaš, ne greš iz službe takoj domov, se malo zavleče pa vseeno lahko pravi čas skočiš še v posteljo. Prijeten koncert na katerega me opomni prijatelj, ki je fan Pateticov. Luštno..se zberejo vsi katere povabim in se imamo fajn.
Za vsak slučaj pristavim k mizi več stolov in mimo pride moja sorodna duša, zelo drag prijatelj, ki ima posebno mesto v mojem življenju čeprav se zadnja leta (desetletje) kar premalo vidiva.
Luštn večer, tista prva kava me zbudi in zadiši po Aperol Spritzu. Čeprav mi je okus po nekakšen sirupu pretiran, uživam ob požirkih, dobri glasbi in občutku, da si zaželen med prijatelji.
Večer mineva v smehu, prijetnem vzdušju, trenutku, ki je vsaj vremensko obdan (hvalabogu) s hladom.
Patetico pojejo. Značilen pevkin glas nas vleče k poslušanju in dopušča vse vrste zanimivih dognjan od kje tako zelo poseben glas.
Odlični muzičarji, ki prijetno popestrijo glas pevkinega vokala.
Moj Valentin zamudi tokratni koncert, zato pa nam postrežejo z meni ljubim komadom Za en sam smehljal.
Koncert je bil lušten, večer čudovit, lahkoten, brezskrben, poleten čeprav ne preveč vroč.
Ob odhodu se pogovarjamo in pravimo kako prav je bilo. Končalo se je ko smo si želeli še več in ne takrat, ko bi si zaželeli, da se vse enkrat skupaj že konča.
Komentarji
Objavite komentar