No takole..
danes ni petek, ko naj bi bil objavljen nov blogovski zapis...je sreda...in smo 31. avgusta.
Nov zapis izzide v torek...da ne bo ta teden prenasičen z objavami.
=)
Vsako leto že par let...je to poseben dan...saj naša draga Petra praznuje svoj rojstni dan.
=)
*ukradena fotka iz Petringa albuma*
Pa zančnimo.
Veste kako je, ko si v otroštvu noro želite mlajše sestrice in jo nikakor ne dobite. Ne.
No... tudi jaz nimam pojma kako je to. Zmeraj sem bila rada edinka...razvajena s tistim, da je bilo do te mere vse po moje, da smo vsi imeli mir. Jaz svojega...ostali pa pred mano. =)
Nikoli mi ni primanjkovalo družbe. Še danes se spomnim kako smo blokovska mularija viseli na igrišču in imeli ob sobotah dopoldan poseben ritual, ki nam ga je popestril oče (sosedovih deklic) in smo imeli piknik na deki z bučncami iz tržnce. Vsak teden. Vsako soboto.
Toliko o družbi, ki mi nikoli ni falila do te mere, da bi potrebovala prisilno spremstvo morebitnih sester ali bratov.
Opala...
Sem bla srednja šola....jst pravim, da sem jo podedovala. Nimava iste mame niti istega očeta. Sva pa familija, ki se je sama našla.
Mi je všeč, ker sva živ dokaz, da spadava skupaj. Sva res iz tiste moke...ki se spoštujeva taki kot sva.
Velikrat sm bla jezna...ker je sama kot za stavo požirala moje nasvete tako imenovane starejše od naju....js pa sem ostala bumber...ki ni doumnela poante lastnih besed. Za vse je bila dovzetna...in tudi, če je po letih mlajša...sem zelo vesela, ker mi je jasno, da je ona tista po kateri imam tako ogromno dobrega sedaj sama za pobrat.
Res bi lahko pisala litanije...pa nima smisla...bova jokale tako ona kot jaz.
Hotla sem vam povedat...da se v življenju zgodijo stvari kot so nam namenjene....
če jih želimo obdržati pa to zahteva trud, razumevanje in ogromno ljubezni.
Razn, če maš naju....potem gre enostavno....kot po maslu. =)
RADA TE MAM...SAMO OSTANI SREČNA!
Tvoja Urška
danes ni petek, ko naj bi bil objavljen nov blogovski zapis...je sreda...in smo 31. avgusta.
Nov zapis izzide v torek...da ne bo ta teden prenasičen z objavami.
=)
Vsako leto že par let...je to poseben dan...saj naša draga Petra praznuje svoj rojstni dan.
=)
Veste kako je, ko si v otroštvu noro želite mlajše sestrice in jo nikakor ne dobite. Ne.
No... tudi jaz nimam pojma kako je to. Zmeraj sem bila rada edinka...razvajena s tistim, da je bilo do te mere vse po moje, da smo vsi imeli mir. Jaz svojega...ostali pa pred mano. =)
Nikoli mi ni primanjkovalo družbe. Še danes se spomnim kako smo blokovska mularija viseli na igrišču in imeli ob sobotah dopoldan poseben ritual, ki nam ga je popestril oče (sosedovih deklic) in smo imeli piknik na deki z bučncami iz tržnce. Vsak teden. Vsako soboto.
Toliko o družbi, ki mi nikoli ni falila do te mere, da bi potrebovala prisilno spremstvo morebitnih sester ali bratov.
Opala...
Sem bla srednja šola....jst pravim, da sem jo podedovala. Nimava iste mame niti istega očeta. Sva pa familija, ki se je sama našla.
Mi je všeč, ker sva živ dokaz, da spadava skupaj. Sva res iz tiste moke...ki se spoštujeva taki kot sva.
Velikrat sm bla jezna...ker je sama kot za stavo požirala moje nasvete tako imenovane starejše od naju....js pa sem ostala bumber...ki ni doumnela poante lastnih besed. Za vse je bila dovzetna...in tudi, če je po letih mlajša...sem zelo vesela, ker mi je jasno, da je ona tista po kateri imam tako ogromno dobrega sedaj sama za pobrat.
Res bi lahko pisala litanije...pa nima smisla...bova jokale tako ona kot jaz.
Hotla sem vam povedat...da se v življenju zgodijo stvari kot so nam namenjene....
če jih želimo obdržati pa to zahteva trud, razumevanje in ogromno ljubezni.
Razn, če maš naju....potem gre enostavno....kot po maslu. =)
RADA TE MAM...SAMO OSTANI SREČNA!
Tvoja Urška
Komentarji
Objavite komentar