Živijo,
Sem mela obdobje, ko nisem gledala risank, ker so se mi zdela ena vlka oslarija (da izuzamemo prvoten njihov namen - zabavanje otrok)
Torej, ko sem odrasla in doooooooooolga leta po tem, sem v trenutku pozabila na momente preležane na kavču, ob nedeljah zjutraj, ob teveju.
Čebelica Maja je šišnala vse. Takrat sem pokazala svoj izvrsten talent za deklamiranje in seveda hkrati hitro *pamtenje* in težila vsem po vrsti s prizori iz risanke.
Čeprav, ko pomislim na otroštvo in minute preležane pred tvjem, me spomin veže na smrkce, na modre luštne premikajoče se izmišljene osebke.
Priznam, da gledam tudi sinhro (samo risanke), tu se mi ta varjanta ne zdi niti tako slaba. Če ne gledaš samo z egoističnega kota je otrokom prijazneje, seveda staršem pa tudi, saj imajo brez prevajanja hitreje pet minut miru.
Prijazneje je, vsekakor za par letnike, da jim *filmsko in risano* umetnost približamo na bolj zanimiv in hitreje doumljiv (čeprav to dvomim) način.
Podpiram slovenske ustvarjalce...in tudi sinhro do takrat, ko je fokusiran na animirane junake in kot pomoč k lažji razumljivosti otroške duše.
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov
Nedelja, fraj dan, šibnem v kino. Se potopim v spomine otroških let.
Življenje se šele prične, ko gredo lastniki v službo. Hišni ljubljenčki preživijo ure in ure ob skupnem druženju in zabavi.
Zgodba štarta z Maksom (Russel terier) in s Katie. Maks je terierček Jack Russell. Njegova lastnica vsako jutro odide po obveznostih in Maks težko sprejme to dejstvo.
A šele takrat sledi zabava........vsaj za nas gledalce.
Vmes me prime sentimentalnost v stilu Lasie se vrača. Ne maram žalostnih živalc a me pomirja dejstvo, da je narejeno vse skupaj za otroško dušo in se bo izteklo SREČNO.
Naj vas osrečijo trenutki tega dne, tedna, meseca... V petek pa se ponovno beremo.
TaFajnaUrška
Sem mela obdobje, ko nisem gledala risank, ker so se mi zdela ena vlka oslarija (da izuzamemo prvoten njihov namen - zabavanje otrok)
Torej, ko sem odrasla in doooooooooolga leta po tem, sem v trenutku pozabila na momente preležane na kavču, ob nedeljah zjutraj, ob teveju.
Čebelica Maja je šišnala vse. Takrat sem pokazala svoj izvrsten talent za deklamiranje in seveda hkrati hitro *pamtenje* in težila vsem po vrsti s prizori iz risanke.
Čeprav, ko pomislim na otroštvo in minute preležane pred tvjem, me spomin veže na smrkce, na modre luštne premikajoče se izmišljene osebke.
Priznam, da gledam tudi sinhro (samo risanke), tu se mi ta varjanta ne zdi niti tako slaba. Če ne gledaš samo z egoističnega kota je otrokom prijazneje, seveda staršem pa tudi, saj imajo brez prevajanja hitreje pet minut miru.
Prijazneje je, vsekakor za par letnike, da jim *filmsko in risano* umetnost približamo na bolj zanimiv in hitreje doumljiv (čeprav to dvomim) način.
Podpiram slovenske ustvarjalce...in tudi sinhro do takrat, ko je fokusiran na animirane junake in kot pomoč k lažji razumljivosti otroške duše.
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov
Nedelja, fraj dan, šibnem v kino. Se potopim v spomine otroških let.
Življenje se šele prične, ko gredo lastniki v službo. Hišni ljubljenčki preživijo ure in ure ob skupnem druženju in zabavi.
Zgodba štarta z Maksom (Russel terier) in s Katie. Maks je terierček Jack Russell. Njegova lastnica vsako jutro odide po obveznostih in Maks težko sprejme to dejstvo.
A šele takrat sledi zabava........vsaj za nas gledalce.
Vmes me prime sentimentalnost v stilu Lasie se vrača. Ne maram žalostnih živalc a me pomirja dejstvo, da je narejeno vse skupaj za otroško dušo in se bo izteklo SREČNO.
Naj vas osrečijo trenutki tega dne, tedna, meseca... V petek pa se ponovno beremo.
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar