Dovoliti drugemu, da ima svoje mnenje in ne začutit potrebe po 'nasilju' v kolikor se ne strinja z nami

Zelo izraženo sem opazila slednje na spletnih portalih. Na družabnih omrežjih kjer je namen, da se ljudje spoznavajo, družijo, ohranjajo stike s prijatelji s katerimi ne morejo bit skupaj kot bi si to želeli.

Facebook je kul Facebook je odlična stvar zame. Ne vidim popolnoma nobene razlike, če s prjatli počvekam preko neta, namesto, da bi čvekala z njimi prek telefona prislonjenega k ušesu.

Konec koncev upam vsaj zase trditi, da z širšim občinstvom, ki presega krog mojih prijateljstev, delim le stvari, ki si jih želim z njimi deliti.

Smešno mi je, ko koga, obsodijo za samovšečneža, ker objavlja fotke na katerih si je dejansko všeč.
Zanimivo, tisti, ki obsojajo so sami sigurno carji, ki premorejo polepljene stene virtualnih omrežjih s fotkami na katerih so grozni.

Enkrat sem prebrala ali morda celo zapisala, nisem dovolj samozavestna, da bi objavila fotko, na kateri se sama sebi ne zdim privlačna.

Član našega, mojega, najožjega kroga prijateljstva mi je enkrat rekel: Nič ni narobe, če imaš sam sebe rad. In reeeeees ni.

Point današnjega zapisa ni samovšečnost, lepota, seksapil, splet, prijateljstvo, zmenkarije morda na strani ona on, današnji zapis govori o sprejemanju. Sprejemanju drugačnega mnenja od našega.

Velikokrat berem zelo zanimive zapise, statuse, kot jim pravimo na spletnem omrežju Facebook.

Odlična odskočna deska za zanimivo debato, ki se ob prebiranju komentarjev pod tem statusom hitro razblini oziroma se odpelje daleč stran od zanimivega branja.

Priznam v preteklosti sem dobila 'morilske' nagone, če je kdo pametoval nekomu drugemu o svojih prepričanjih in zaničeval njegova. Zase se nikoli nisem tako borila, pri krivičnemu posegu v razmišljanje mojim prijateljem pa sem dostikrat 'izgubila pamet' za brez veze seveda.

Se spomnim punčke, ki je z vsem srcem živela za muziko, ki je cele noči in dneve sanjala o princu iz skupine stila rože in pištole. Njeni najboljši prijatelji so plesali na muziko deške pop skupine in plesala je z njimi.

Kdaj se izrazi mržnja, da je treba vsaj verbalno pobit ljudi, ki mislijo drugače kot mi.

Če nam nekaj ni všeč, ne pomeni, da je drek od dreka. Lahko, da imamo mi, le drugače izražen okus.

Veličina nekoga je, da sprejme drugačno mnenje od sobivatelja na tem planetu. Pa kaj pol, če ima drugačno mnenje. Najmočnejši zmaga, ker poveliči sogovornika, mu nameni lepo besedo, pohvalo zahvalo. Izrazi svoje mnenje nazaj in brez prostaškega govora zaključi oz nadaljuje debato.

Izredno pa cenim ljudi, ki sledijo svojim sanjam brez, da škodujejo drugim.

Iz kroga petih prijateljev imam članico, kolegico, prijateljico, ki se drži svojih sanj. Poslušam govedno, špila harmonko, obožuje Zečiča in nima nič proti Žagarci in je nb. one fenica Damjana Murka.

Njene vsaj glasbene smernice ne sovpadajo z nobenim izmed nas, pa ji vseeno ploskamo, ko raztegne meh, kdo ji kdaj dela družbo na  kakšnem koncertu in v avtu, ko nas pelje vsi poslušamo Murkota, le takrat si včasih zaželimo, da nas vrže ven.

Zakaj se pod podanimi mnenji, pod katerimi so podpisani prijatelji z lahkoto sprejema pohvale,  ko pa se oglasi nekdo z jajci

, ki poda drugačno mnenje se ga požre, sicer samo verbalno pa vendar. Smo tako veliki, da lahko ljudi okoli nas delamo tako majhne? Izobrazba človek šteje, v življenju največ.

                                                                                       Radi se met-to šteje
                                                                                                 TaFajnaUrška