Se potrudim in še zmeraj potujem kdaj z vlakom.
Trud je povezan z mislijo, da se ne usedem za volan svojega zvestega Pikeca, ki se skriva pod vozilom Clio črne barve.
Sicer nimam kakšne hudo dolge relacije a tudi tista eno in pol urna vožnja iz Celja do naše prestolnice Ljubljane šteje.
Ta vožnja in smer me spominja na pozno otroška in zgodnje mladostniška leta, ko sem se vozila na treninge v Ljubljano in kasneje na vikend žure v oni konec.
Sopihanje lokomotive me spominja na lepe in predvsem brezskrbno preživete trenutke. Še tiste, ko sem dobila pet jurjev...se peljala s tem denarjem tja in nazaj...mela za prispevek brezdomcev, ki so me na koncu že pričakali na postaji, za rundo na fešti in še kaj je ostalo da smo po kakšnem popitem kozarčku preveč imeli dovolj, da smo na Miklošičevo šli na burek.
Mel smo se fajn, zato me še zdaj, ko teh pet jurjev že zdavnaj ne obstaja več, ko je brezskrbnost že zdavnaj pomahala v slovo in ko raje nabavm kak cajtngin proslonm saj kak euro še zraven Kraljem ulice.
Zaspim, to je ostalo enako, zmeraj, ko se usedem na svoj sedež v vagonu. Gospa z vlaka..me nagovori sprevodnik in mi z nasmehom nakaže naj mu dam karto, pa prestopate mi prišepne prijazno.
Se spomnim na knjigo...Dekle z vlaka. Knjigo, ki je obnorela svet. Ko sem jo prebrala, sem se spraševala kje sem zgrešila. Prijetno branje brez kančka evforije.
Pa grem gledat. V naš Metropol, v najlepši kino v mestu, v najlepši kino v vsakem času, v kino mojega otroštva, moje mladosti in mojega vsakdanjika. Ufff rada hodim tja. Dobra energija, fajn ljudje in jaz...vse to očitno spada skupaj.
=)
Da povzamem en malo filma.
Glavna akterka Emily Blunt se je proklemano dobro izkazala. Če me že knjiga ni presenetla me je film.
Sicer izgubljen čar razvlečenega pripovedovanja iz knjige pa vseeno povzeto bistvo. Dobro igra neuravnovešeno Rachel za katero se na koncu izkaže, da je najbolj pri sebi. (podobne smernice kot marsikdaj v realnem življenju)
Mal je je na trenutke stresl. Tak čist luštkan, gledljiv triler, nobenega presežka in nobene moje predhodne želje po ogledu kakšnega umetniškega filma.
Babji film morda glede na pogled najvidnejši igralcev moškega spola.
Zoprna Emily Blunt iz Hudičevke v Pradi je tukaj prijetno čisto prizemljeno dekle, ki jo okolica predvsem pa bivši mož, želi prikazat kretensko.
Pa se spet spomnim na včerajšnji dan, ki je bil posvečen brezdomcem, 10 oktober, ki je pomenil tudi dan obeležen duševnemu zdravju.
Pa greva s sodelovko na kuhančka, da obeleživa dobrini, ki jih imava...dom in duševno zdravje.
Toliko o filmu. Sama sem prebrala knjigo sredi poletja, na plaži ob zvoku morja in ob gretju sončnih žarkov. Knjigo mi je uspelo uhaklat v knjižnjici tako, da kasneje podarjeno knjigo podarjam nekomu izmed vas, ki bo prebral današnjo objavo.
Včasih se mi zdi, da je lepo nekomu podariti kar tako nekaj lepega.
Pa namesto, da prosim, da se javite pod objavo in ne vem kolikokrat zaradi nagrade šerate moj post,
se samo oglasite v trgovino, v Domačo štacuno kjer delam.
Danes od 11 sem tam in tisti, ki prej pride jo dobi.
Pa hvala, ker berete.
TaFajnaUrška
Trud je povezan z mislijo, da se ne usedem za volan svojega zvestega Pikeca, ki se skriva pod vozilom Clio črne barve.
Sicer nimam kakšne hudo dolge relacije a tudi tista eno in pol urna vožnja iz Celja do naše prestolnice Ljubljane šteje.
Ta vožnja in smer me spominja na pozno otroška in zgodnje mladostniška leta, ko sem se vozila na treninge v Ljubljano in kasneje na vikend žure v oni konec.
Sopihanje lokomotive me spominja na lepe in predvsem brezskrbno preživete trenutke. Še tiste, ko sem dobila pet jurjev...se peljala s tem denarjem tja in nazaj...mela za prispevek brezdomcev, ki so me na koncu že pričakali na postaji, za rundo na fešti in še kaj je ostalo da smo po kakšnem popitem kozarčku preveč imeli dovolj, da smo na Miklošičevo šli na burek.
Mel smo se fajn, zato me še zdaj, ko teh pet jurjev že zdavnaj ne obstaja več, ko je brezskrbnost že zdavnaj pomahala v slovo in ko raje nabavm kak cajtngin proslonm saj kak euro še zraven Kraljem ulice.
Zaspim, to je ostalo enako, zmeraj, ko se usedem na svoj sedež v vagonu. Gospa z vlaka..me nagovori sprevodnik in mi z nasmehom nakaže naj mu dam karto, pa prestopate mi prišepne prijazno.
Se spomnim na knjigo...Dekle z vlaka. Knjigo, ki je obnorela svet. Ko sem jo prebrala, sem se spraševala kje sem zgrešila. Prijetno branje brez kančka evforije.
Pa grem gledat. V naš Metropol, v najlepši kino v mestu, v najlepši kino v vsakem času, v kino mojega otroštva, moje mladosti in mojega vsakdanjika. Ufff rada hodim tja. Dobra energija, fajn ljudje in jaz...vse to očitno spada skupaj.
=)
Da povzamem en malo filma.
Glavna akterka Emily Blunt se je proklemano dobro izkazala. Če me že knjiga ni presenetla me je film.
Sicer izgubljen čar razvlečenega pripovedovanja iz knjige pa vseeno povzeto bistvo. Dobro igra neuravnovešeno Rachel za katero se na koncu izkaže, da je najbolj pri sebi. (podobne smernice kot marsikdaj v realnem življenju)
Mal je je na trenutke stresl. Tak čist luštkan, gledljiv triler, nobenega presežka in nobene moje predhodne želje po ogledu kakšnega umetniškega filma.
Babji film morda glede na pogled najvidnejši igralcev moškega spola.
Zoprna Emily Blunt iz Hudičevke v Pradi je tukaj prijetno čisto prizemljeno dekle, ki jo okolica predvsem pa bivši mož, želi prikazat kretensko.
Pa se spet spomnim na včerajšnji dan, ki je bil posvečen brezdomcem, 10 oktober, ki je pomenil tudi dan obeležen duševnemu zdravju.
Pa greva s sodelovko na kuhančka, da obeleživa dobrini, ki jih imava...dom in duševno zdravje.
Toliko o filmu. Sama sem prebrala knjigo sredi poletja, na plaži ob zvoku morja in ob gretju sončnih žarkov. Knjigo mi je uspelo uhaklat v knjižnjici tako, da kasneje podarjeno knjigo podarjam nekomu izmed vas, ki bo prebral današnjo objavo.
Včasih se mi zdi, da je lepo nekomu podariti kar tako nekaj lepega.
Pa namesto, da prosim, da se javite pod objavo in ne vem kolikokrat zaradi nagrade šerate moj post,
se samo oglasite v trgovino, v Domačo štacuno kjer delam.
Danes od 11 sem tam in tisti, ki prej pride jo dobi.
Pa hvala, ker berete.
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar