Včasih razumem moške...

...ki ne znajo funkcionirat v ženski družbi oziroma jim volja pojenja,   se z njimi ukvarjat.
Vedno bolj opažam, da največji povzročitelj slabe volje ni slaba volja sama, a razglabljanje, premlevanje predvsem napačnih korakov naših tudi (če jih imamo) moških polovic.

Ne vem al sem js čudna al smo pripadnice ženskega spola zapadle v neko obdobje razlabljajočih problemov, ki tonejo in nas pahnejo v še večje probleme.

Sem blazno vesela, ker v mojem krogu prijateljev obstaja par ljudi, ki svet vidi pozitivno in zadeve zna zaključit. Ena zgleda čudno in to je to in mir...ni zdaj vse salve besed in predebatiranih noči o njenem čudnem izgledu, obnašanju, hoji, čudnih čevljih, obleki, krilu, jakni plašču opa a ima pa fajn frizuro, kako ji uspe to ob vsej tej neusklajeno oblačilni skrajnosti.

Whatever...

se mi zdi, da nas je vedno več žensk, ki sopiha v razmerjih, ker se spodobi bit v njih, ker se spodobi met tipa, ki ti povzroča sive lase, ker je super zvečer met nekoga, ki ti teži, da ne znaš prav zaklenit vrat, greš prevelikokrat s prijatelji ven, se vrneš prepozno iz službe ipd ipd...

             fotka *ukradena* s propagandnega materiala bara Vrtnica iz mojega ljubega Celja.

Se mi pa zdi, da smo zapadli v neke  rutine ubijalskega jamranja. Sposobni smo dneve in noči razglabljati o problemih, ki obstajajo in ki jih ni.

Se mi zdi, da je ustvarjanje problemov ženska reč. Sem ženska kakorkoli pogledaš v vseh pogledih in ne bi zamenjala za včasih čisto preveč neoseben moški svet.

Včasih pa se mi zdi, da povzemam moške navade...ne hodim rada po trgovinah, ne maram dolgovezenja, rada si prvošm kak pir in zvečer z užitkom zasmrčim. Sem slabe volje, če me kdo nadzoruje, želi od mene pojasnila, ali bog ne daj se po seksu želi crkljat ure in ure (to sem napisala, ker se lepše prebere =))

=)

Z veseljem imam v svojem življenju prijatelje moškega spola. Se mi zdi, da me pomirijo ob obilici po svetu posutih ženskih hormonov.

Imam občutek, da so za ženskim večernim omizjem vsi problemi nerešljivi, da okolica ne dela ene stvari prav....ženski del pa v tej okolici še vedno vztraja.

Mogoče imate to tudi vi....a meni je tak enkraten pojav imet prijateljico, ki ne opravlja. Imam osebo, ki mi je blizu in ki čez nikogar ne reče nikoli a res nikoli slabe besede.
Spoštovanja vredno dejanje, ki me opomni, da vztrajno in rada grešim.

Čeprav je opravljenje obosjeno na grešno dejanje, se mi zdi, da se ob tem ustvarja sproščujoč občutek seveda dokler ne postane zlonamerno.

Pa veste, da se ob moških družbi počutim odlično...tako mi je jasno vse skupaj...če ti nekdo reče, da te ne mara...to pomeni, da te ne mara...če za tabo zažvižga, veš, da je kreten...če te gleda v oči imaš občutek, da so ti zize premalo zrasle...če ti za birthday kupi preveliko trenitrko za valjat se po kavču, veš, da misli, da si debela...če ti reče, da te ljubi pa razmišljaš do onemoglosti katoro od tvojih frendic je včeraj cel večer pecal.

Samo res zadnjič sem razmišljala o tem kako so problemi rešljivi, pa si jih ob večernih klepetih ob recimo kuhanem vinu samo še zakompliciramo.

Rada imam zaposlene ljudi, se mi zdi, da znajo v življenju bolj uživat.

Imam prijateljico, ki nikoli ne jamra. Ampak res nikoli. Hodi v službo, ki je fizično in psihično naporna., kuha kosilo, ustvarja in s tako veliko vnemo zabava svojo hči, jo podpira pri njenih dejavnostih.
Mož deluje zadovoljen tako, da tudi tu očitno veliko ne zagreši.
Ona je zadovoljna in predvsem rada živi.

Zakaj ženske, ko neko zadevo zaključimo jo še kar nadaljujemo. Zakaj obsojamo moške, ki zadevi naredijo adakta in se z njo ne ukvarjajo več.


Že leto dni je mimo odkar ne jem čokolade....pa sem pred tednom dni postala obsedena s kakavom s penicami. Ne vem kaj me je obsedlo. Zaenkrat se s tem kakavom in njegovimi penicami družim samo na slikah. Vsako jutro si pogledam kakšno fotko, kjer te penice plavajo v mamljivem kakavu. Ni dvoma, da ne bo zdržala brez njega...čeprav je ponudba prijateljice...za en takšen kakav prav privlačnega značaja.

Po moje je stvar zgolj estetskega pogleda in nikakor me po vsej verjetnosti ne mika vsebina.
Upam, da ostane tole najino druženje s kakavom in penicami zgolj virtualnega značaja in me ne premami vsebina prijetne šalce z vročo, sladko razvado.

Mah ljudje smo taka simpatična bitja, ki ne moremo eden brez drugega....tako kot kakav brez penic ne funkcionira enako sam...tako kot sama ne funkcioniram enako brez kakava in tako kot moje pisanje nima istega pomena brez da ga kdo prebere....
                                                                       


                                                                      HVALA, KER BERETE
                                                                                 TaFajnaUrška