Živijo in dobro jutro. Kdaj, ko vstanete pozdravite sebe in si zaželite lep dan? Če ne zmorete sebi, kako znate lepe in iskrene želje podeliti z ostalimi. Nah prav. Z jutrom smo vsi, ki se zbudimo dobre volje, obsojeni na 'umor'. Jutranji tipi smo redkost in nezaželena vrsta ljudi.
Jutranja zapeljivka je kava. Ona ti naredi lep dan, ti ga takšnega ustvari, če se sam po sebi takšen ne rodi in te obdrži pokonci.
Najbolj je butasto, če ti kdo od tvojih prijateljev izbere naslov nove objave in nimaš pojma o čem pisat....pa probam:
Mene letos res zebe....po vseh letih mojega kraljevanja na vrhu zime, s samooklicanim nazivom največje fenice zime...to leto bežim pred njo. Vsak večer pod deko, kovter, pred tv, kot največji penzionist, da me ne zebe. Zunaj zaenkrat še uživam...z nemogoče preštetimi plastmi obleke.
Pa vseeno ostajam prepričanja, da ni bolj čarobnega občutka, kot ob sprehodu, ko ti veter šviga po kosteh, ti pa se ves zavit v šal, kapo, toplo bundo, sprehajaš z roko v roki z nekom, ki ti greje še srce.
Pa vseeno ostajam prepričanja, da ni bolj čarobnega občutka, kot ob sprehodu, ko ti veter šviga po kosteh, ti pa se ves zavit v šal, kapo, toplo bundo, sprehajaš z roko v roki z nekom, ki ti greje še srce.
Krušna peč je kul. Če ti jo zgradi tvoj ljubi še boljša, če zna pečt izvrsten, tvoj najljubši ajdov kruh, even better.
Ste že pekli kruh? Ajdov, takšen s trdo skorjo, ki diši po svežem, domačem, udobnem in toplem zavetju.
Obožujem jutra, rada imam prvo jutranjo kavo, prvi sprehod z mojo Rozo (pes, če kdo ne ve), ki na hitro opravi vse in se spoka hitro nazaj spat.
Da se vrnem h krušni peči:
Leta nazaj, ko je bila še moja glava večja skorajda od mene same, ko je moja frizura spominjala na zamorca, ko bi mene morali samo oblit s temno čokolado in bi me zlahka zamenjali z njim, takrat...takrat smo pri na hodili na drugi domek. Tako sem rekla domu (vikendu po domače), ki smo ga podedovali od mojega starega očeta.
Tja smo ob zimskih večerih hodili in se greli na peči. Teta, stric in midve z mami. Ničkolikokrat sem preživela čas na tej stari, krušni peči, ki je grela preveč, če pod sabo nisi imel tople, udobne oddeje. Ogromno knjig je bilo na njej prebranih in tam sem se kot nebogljena deklica tako zelo rada z mami držala za roke.
Verjetno zaradi takih nebuloz prijatelj misli, če me bo prijel za roko, bo ostal prikljenje, zaprt, v mojem domačem zaporu. Pa kaj rada imam bližino in tudi samoto. Tako kot pred leti, ko sem kot majhno dekletce, tako rada čas preživela sama na tisti, topli peči s knjigo v roki.
Lep, topel, domač petek vsem
TaFajnaUrška
Da se vrnem h krušni peči:
Leta nazaj, ko je bila še moja glava večja skorajda od mene same, ko je moja frizura spominjala na zamorca, ko bi mene morali samo oblit s temno čokolado in bi me zlahka zamenjali z njim, takrat...takrat smo pri na hodili na drugi domek. Tako sem rekla domu (vikendu po domače), ki smo ga podedovali od mojega starega očeta.
Tja smo ob zimskih večerih hodili in se greli na peči. Teta, stric in midve z mami. Ničkolikokrat sem preživela čas na tej stari, krušni peči, ki je grela preveč, če pod sabo nisi imel tople, udobne oddeje. Ogromno knjig je bilo na njej prebranih in tam sem se kot nebogljena deklica tako zelo rada z mami držala za roke.
Verjetno zaradi takih nebuloz prijatelj misli, če me bo prijel za roko, bo ostal prikljenje, zaprt, v mojem domačem zaporu. Pa kaj rada imam bližino in tudi samoto. Tako kot pred leti, ko sem kot majhno dekletce, tako rada čas preživela sama na tisti, topli peči s knjigo v roki.
Lep, topel, domač petek vsem
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar