Večerja je bila mimo. Ta luštna vsako letna tradicija na Božični dan. Napokali smo se do skorajda onemoglosti in se zasedeli sredi noči za mizo. Na tem luštnem prostoru, kjer vsako letno obeležimo praznike, naše prijateljstvo in se podružimo ob mizi polni dobrot....z razširjeno familijo prijateljstva.
Na dan Božiča je vsako leto večer samo naš.
Sedeli smo za mizo in se pogovarjali, oči so se mi že zapirale in počasi sem se že spravljala domov. Ura je bila že čez polnoč in svoj Last Christmas sem tudi že odpela. V tistem slišim, da je umrl George Michael. Brskali smo po netu in naleteli na novice. Bilo je tako nerealno, da sem vzela z rezervo, nisem imela niti najmanjšega namena verjet.
Bilo je in še je leto 2016. Odšli so veliki umetniki, tudi velika imena sveta glasbe. Odšel je v slogu, brez, da bi rekel adijo...brez, da bi še poslednjič zapel LasTChristmas. Mogoče se beRe čudno, a če je moral it že tako zelo zgodaj je prav, da je odšel sedaj, v družbi tako velikih, v družbi tako zelo hudo pogrešanih.
Šel je. Zdaj se sprašujem kako mu je uspel še zadnji met. Kako zelo mu je uspel odhod na lepše, kako mu je 'ratalo' se poslovit na ta njegov Božič. Ko je prvič zapel svoj Last Christmas si je Božič naredil za svojega in zdaj v tem trenutku, ko je ravno na ta dan odšel, bo ta Božič ostal za vedno njegov.
Morda je čudno, pa mi je vseeno. A moji občutki so, kot, da bi se poslovil moj bližnji. Nisva se poznala, nisem uspela (še sama ne vem zakaj) bit na nobenem njegovem koncertu.
V svojih zmešanih najstniških letih, sem ga sicer 'lovila' po obrobju Londona, a dlje kot, do varnostnika mi ni uspelo pridet.
Ni bil idol, ker po idolih se zgleduješ, bil pa je moja sorodna duša. Energijo sem čutila iz njegovih pesmi, bila je očitna s pojavo, ki sem jo opazila le od daleč..le od bleščečega se tv ekrana.
Se spomnim pred leti, kot, da je bilo včeraj.
Njegov album older je pristal v mojih rokah, na dan maturantskega plesa. Tako zelo sem si ga želela, tako zelo so spomini globoki, ko sem na njegov song sestavljala koreografijo in z njo ob živce spravljala svojega takratnega učitelja plesa.
Rada sem ga imela. Imam ga še danes. In včeraj me je prijatelj stisnil in rekel: Veš Urška, ni konec sveta..pa sem odgovorila, da zdaj mi bo lažje umreti.
Ahhhhhhh...zame si bil tako zelo več.
Dragi George, najdi svoj mir in zadosti velik oder za svoj koncert, se vidimo takrat, ko bo za to pravi čas.
Komentarji
Objavite komentar