Živijo, dobro jutro, danes je torek in naj bo lep dan za vse.
Bila je nedelja, dan, dva nazaj, prva vrsta slovenskega gledališča Celje. Tokrat je gostovalo Gledališče Koper. Predstava Trio, peljem mamiko, jo počastim s prvo vrsto, čeprav je dejanje egoistično, saj, kot fenica enega iz med igralcev, pač spadam tja. Šikan večer se začne, čeprav sosed, ki sedi poleg mene vzame iz torbe plastenko s pijačo (nisem gledala kaj ima notri), samo čakale sem, da poseže še po vrečki kokic. Me je presenetil, ostalo je pri pripomočku, ki mu je pogasilo neznansko žejo v tem mrzlem vremenu.
Že zadnjič me je vrglo iz tira, ko sva s prijateljico sedeli v teatru in so še po pričetku predstave množično čvekali in svetili s telefoni ( ne nisem bila na srednješolskem abonmaju)
fotka vzeta s portala izola.si
Torej, ko sem odmislila vse moteče faktorje je štartalo. Predstava, ki sem jo 'zamudila' na lanskih Dnevih komedije se je pričela.
Na muzikal obarvan perform je bil prijetna popestritev nedeljskega večera. prva vrsta je top, če si želiš dobro pretegnat noge in ne le od blizu videt sijočih akterjev in čisto od blizu njihove mimike na obrazu.
Predstava je v sekundi dosegla svoj namen in zabavala nas, občinstvo. Igralci, ki so v tej predstavi trije, so izrazito na prvi pogled spontani, pa vendarle veš, da je za tem spontanim videzom, do potankosti naštudiran karakter vloge.
Donatella, Florella in Marija so tiste tri gospe, ki so jih igralci, ki so tokrat zastopali koprsko gledališče, ponudili nam, celjskemu občinstvu.
Preobleka moških v ženske je lahko že v prvem momentu zgrešena ideja, a ob takem performu, se je izkazala za zabavno investicijo.
Predstava Gašperja Tiča je že v štartu pritegnila s privlačnimi imeni slovenske gledališke scene.
Uroš Smolej, Danijel Malalan in Rok Matek so predstavo speljali kratkočasno in gladko. V nobenem momentu, se nisem ozrla po uri ali bog ne daj telefonu.
Donatella, Fiorella in Marija so sestre, ki imajo skupnega očeta, druži jih ljubezen do popevk in nastopajo pod imenom Trio Pupe.
Predstava poteka v nemirnem duhu saj so deklice v pričakovanju očetove oporoke. Dozdeva se, da je to njihov zadnji nastop. Na koncu zmaga sestrska ljubezen, čeprav v vmesnih momentih predstave prevlada navidezno sovražno, pa vendarle z ogromno ljubezni prežeto vzdušje.
Prijetno je, ker je muzikal te sorte predstava, ki te želi pognat iz sedeža, da bi zraven malce zaplesal.
Sproščena publika, ki med songi in po njih rade volje zaploska.
Upam na drugi del (čim prej) in seveda s krasnim Urošem spet v glavni vlogi.
Ko bo prilika pejte gledat
TaFajnaUrška
😆😆
Bila je nedelja, dan, dva nazaj, prva vrsta slovenskega gledališča Celje. Tokrat je gostovalo Gledališče Koper. Predstava Trio, peljem mamiko, jo počastim s prvo vrsto, čeprav je dejanje egoistično, saj, kot fenica enega iz med igralcev, pač spadam tja. Šikan večer se začne, čeprav sosed, ki sedi poleg mene vzame iz torbe plastenko s pijačo (nisem gledala kaj ima notri), samo čakale sem, da poseže še po vrečki kokic. Me je presenetil, ostalo je pri pripomočku, ki mu je pogasilo neznansko žejo v tem mrzlem vremenu.
Že zadnjič me je vrglo iz tira, ko sva s prijateljico sedeli v teatru in so še po pričetku predstave množično čvekali in svetili s telefoni ( ne nisem bila na srednješolskem abonmaju)
Torej, ko sem odmislila vse moteče faktorje je štartalo. Predstava, ki sem jo 'zamudila' na lanskih Dnevih komedije se je pričela.
Na muzikal obarvan perform je bil prijetna popestritev nedeljskega večera. prva vrsta je top, če si želiš dobro pretegnat noge in ne le od blizu videt sijočih akterjev in čisto od blizu njihove mimike na obrazu.
Predstava je v sekundi dosegla svoj namen in zabavala nas, občinstvo. Igralci, ki so v tej predstavi trije, so izrazito na prvi pogled spontani, pa vendarle veš, da je za tem spontanim videzom, do potankosti naštudiran karakter vloge.
Donatella, Florella in Marija so tiste tri gospe, ki so jih igralci, ki so tokrat zastopali koprsko gledališče, ponudili nam, celjskemu občinstvu.
Preobleka moških v ženske je lahko že v prvem momentu zgrešena ideja, a ob takem performu, se je izkazala za zabavno investicijo.
Predstava Gašperja Tiča je že v štartu pritegnila s privlačnimi imeni slovenske gledališke scene.
Uroš Smolej, Danijel Malalan in Rok Matek so predstavo speljali kratkočasno in gladko. V nobenem momentu, se nisem ozrla po uri ali bog ne daj telefonu.
Donatella, Fiorella in Marija so sestre, ki imajo skupnega očeta, druži jih ljubezen do popevk in nastopajo pod imenom Trio Pupe.
Predstava poteka v nemirnem duhu saj so deklice v pričakovanju očetove oporoke. Dozdeva se, da je to njihov zadnji nastop. Na koncu zmaga sestrska ljubezen, čeprav v vmesnih momentih predstave prevlada navidezno sovražno, pa vendarle z ogromno ljubezni prežeto vzdušje.
Prijetno je, ker je muzikal te sorte predstava, ki te želi pognat iz sedeža, da bi zraven malce zaplesal.
Sproščena publika, ki med songi in po njih rade volje zaploska.
Upam na drugi del (čim prej) in seveda s krasnim Urošem spet v glavni vlogi.
Ko bo prilika pejte gledat
TaFajnaUrška
😆😆
Komentarji
Objavite komentar