MANCHASTER BY THE SEA-ZLOMILO ME JE PREJ, KOT GLAVNEGA IGRALCA

Res sem ga komaj čakala, enkrat mi je v kinu celo spolzel mimo in priporočala sem ga prijateljem za ogled, že ko sem samo skozi priprte oči pošpegala trailer.

Nedelja je bila dan D in polna pričakovanj sem se usedla na udoben stol sredi kinodvorane.  Ne maram pričakovanj, ker potem je sigurno na koncu zmeraj nekaj drugačnega. Ob filmih ne jokam, če potočim solze se to zgodi samo takrat, ko na youtube gledam posnetek frocev, ki ko odprejo usta začnejo z angelskim glasom pet. Mogoče sem kdaj zajokala takrat, ko so komu po petdesetih letih pripeljali ljubljeno osebo na obisk, drugače se ne cmerim. Če gledam kakšen film po pomoti, kjer trpijo domače živali ugasnem, še preden se jim prične dogajat zlo.

Vrglo me je v solze, pa niti nisem tako zelo sigurna, če me je sesula pretresljiva vsebina, a Casey Affleck, brat famoznega Bena je tako zelo igral,da si sredi filma pomislil, da morda niti ni.

Film, ki je nominiran za mislim, da pet zlatih kipcev na letošnji podelitvi Oskarjev (mimogrede bo prireditev sredi noči iz nedelje na ponedeljek, se bojim, da bo zletel nekam v večnost med nagradami.

Film je dober, krasen, ne glede na število morebitnih prejetih zlatih lepotcev. Kategorije: Najboljši film, moška glavna vloga, ženska stranska in moška stranska vloga, ter nominacija za najboljšo režijo.

Film si zasluži, da je viden in grozna škoda in žalost iz moje strani bi bila, da ga opevani LaLaLand šišne v omenjenih kategorijah.


Lee Chandlerja bi se v realnem življenju ognili, četudi ima poteze slavnega brata in premore vso karizmo družine Affleck. Je sam zaprt vase, s tistimi petdesetimi odtenki sive, ki bdijo nad njim.
Z velikim nahrbtnikom, ki ga nosi s seboj in ga vleče nazaj, da slučajno ne bi zagrabil za rep sreče.
Asocialni tip, ki se vrača v toplo, domače mestece ob morju, ker mu umre brat, ki mu obstane srce.
Tam ga čaka presenečene saj brat zorganizira, da po njegovi smrti Lee skrbi za njegovega sina Patricka.

 Izogibanje odgovornosti, da sprejme odgovornost in skrb za svojega nečaka, te tekom filma spravlja ob živce, do trenutka, ko poštekaš zakaj. Takrat Affleckova vloga zasije v celoti. Morda na začetku malce begajoči momenti, ki sicer nakazujejo krasen film, dobijo svoj point. Film postane krasen in vse te boli, ko ga je konec. Lee ne kaže čustev le ko se ga do konca napije in koga nabuha. Krasna Michelle Williams, Lukas Hedges in nemogoče spregledani Casey.

Tako zelo dober, da uživam še danes, ko sem film že zdavnaj pogledala. Vseeno mi je za Oskarje, čeprav ob tako veliki vlogi, ki te začudi, da ni zaigrana po resničnih dogodkih, bi si ga proklemano zaslužil.

PRIPOROČAM!

                                                                                            Luštn se mejmo
                                                                                              TaFajnaUrška

Komentarji