KO REČEMO NE IN SE ZARADI TEGA SEKIRAMO ŠE TEDEN DNI, JE SLABŠE ALI ENAKO NEUMNO, KOT DA STISNEMO ZOBE IN NAREDIMO NEKAJ KAR NAM NE PAŠE
Dobro jutro, ura je nekaj čez pet zjutraj in jaz sem budna kot sova. Ravno sem pomislila kako super, ker se le počasi bližajo dnebi, ko bo sonce pričelo vzhajat že prej.
Moje lovljenje sončnih vzhodov, kot rečem svojim jutranjim pohodom pred službo je torej tik pred vrati.
Še nedolgo nazaj fenica zime...zdaj obožujem svetlobo tudi, ko me sonce hkrati greje.
Obožujem, da mi je toplo, čeprav sem trenutno pod vplivom kurkume, ki jo zadnje čase uživam in me obliva, vsaj po občutku podobno, kot bi imela meno. Vsaj sklepam tako.
Pogovor je tekel včeraj. S krasno osebo z odličnim psihološkim predznanjem.
Rada čvekam z ljudmi, ki se ne trudijo ti dopovedat, da nimaš pojma, a ti z novimi informacijami vlivajo radovednosti in željo po še novem znanju.
No v glavnem...poznate tisti trenutek, ko si nečesa ne želite narediti in da ne bi užalili nasprotne strani sebi ustvarjate muko in jo na videz ovekovečite z grizenjem spodnje ustnice.
Znotraj vas razžira in nase ponosni rečete ne.
Odklonite dejanje, ki si ga ne želite storiti pa vas vseeno obremenjuje, ker niste ugodili okolici.
Večkrat pomislim na to, da je moj največji kiks iz preteklosti, da ne znam zaključit stvari in hkrati moja največja prednosti, ki sem se jo naučila z leti.
Rečeš ne in greš dalje ali pa potrdiš ugodiš in uživaš v tem, da si če ne zase, vsaj za drugega storil nekaj dobrega.
Pogrevanje stvari, ki so že za nami vodi v nelagodno prihodnost.
Ljudje, ki pričakujemo, da bo po dolgim letih ponavljajočega vzorca čez noč drugače, si mečemo pesek v oči.
Tudi, ko nam z lahkoto izrečen NE preide v navado sledijo nove spremembe, ki nas vodijo v bolj nasmejan in lepše preživet vsakdan.
😋
Torej NE nima negativnega prizvoka, če naredimo nekaj dobrega, magari zase. Nič nam ni treba počet, če tega ne želimo in se enkrat že sprijaznimo s tem, da je bolj pomembno kot to, da ugajamo drugim, da z dejanji osrečimo in izpolnjujemo sebe.
Moje lovljenje sončnih vzhodov, kot rečem svojim jutranjim pohodom pred službo je torej tik pred vrati.
Še nedolgo nazaj fenica zime...zdaj obožujem svetlobo tudi, ko me sonce hkrati greje.
Obožujem, da mi je toplo, čeprav sem trenutno pod vplivom kurkume, ki jo zadnje čase uživam in me obliva, vsaj po občutku podobno, kot bi imela meno. Vsaj sklepam tako.
Pogovor je tekel včeraj. S krasno osebo z odličnim psihološkim predznanjem.
Rada čvekam z ljudmi, ki se ne trudijo ti dopovedat, da nimaš pojma, a ti z novimi informacijami vlivajo radovednosti in željo po še novem znanju.
No v glavnem...poznate tisti trenutek, ko si nečesa ne želite narediti in da ne bi užalili nasprotne strani sebi ustvarjate muko in jo na videz ovekovečite z grizenjem spodnje ustnice.
Znotraj vas razžira in nase ponosni rečete ne.
Odklonite dejanje, ki si ga ne želite storiti pa vas vseeno obremenjuje, ker niste ugodili okolici.
Večkrat pomislim na to, da je moj največji kiks iz preteklosti, da ne znam zaključit stvari in hkrati moja največja prednosti, ki sem se jo naučila z leti.
Rečeš ne in greš dalje ali pa potrdiš ugodiš in uživaš v tem, da si če ne zase, vsaj za drugega storil nekaj dobrega.
Pogrevanje stvari, ki so že za nami vodi v nelagodno prihodnost.
Ljudje, ki pričakujemo, da bo po dolgim letih ponavljajočega vzorca čez noč drugače, si mečemo pesek v oči.
Tudi, ko nam z lahkoto izrečen NE preide v navado sledijo nove spremembe, ki nas vodijo v bolj nasmejan in lepše preživet vsakdan.
😋
Torej NE nima negativnega prizvoka, če naredimo nekaj dobrega, magari zase. Nič nam ni treba počet, če tega ne želimo in se enkrat že sprijaznimo s tem, da je bolj pomembno kot to, da ugajamo drugim, da z dejanji osrečimo in izpolnjujemo sebe.
Komentarji
Objavite komentar