Ta petek je tak. Poseben sam po sebi, s priložnostjo prostih dveh dnevov pred menoj. Super občutek in sploh, če nimaš plana pobegnat kam drugam.
Paše bit tu. V trenutku sam s sabo in v momentu s trumo ljubih ljudi okoli tebe..tokrat mene. 😃
Pri nas obstajajo šikane sobote, s fraj pridihom in takrat se prične, če je vse po sreči pri zajtrku.
Glave različnih frizur s prijateljskim pridihom tkejo vez dobrih energij ze zjutraj. Radi se družimo ob prvi jutranji kavi in hrani. 😤
Razen ogleda predstave gostujočega teatra v našem mestu in obveznega kina tudi ta vikend ne bo dogajalo nič vznemerljivega, čeprav ne smem pozabit na Odpro kuhno, ki 'odpira svoja vrata' jutri tudi v Celju.
Ta kuhna je tako topel in domač način za spoznavanje raznovrstnih kulinaričnih doživetij in hkratno druženje ljudi iz tu in iz okoli. 😆
Pričakovala bi takšno praznino, ko gre živet na drug konc sveta oseba, ki jo imaš neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeizmerno rad. Pa je smešno, da se s z dolžino razdalje prijateljstvo samo poglablja.
Zanimivo je, da nekoga met rat...ni pogoj, da se ga dotikaš samo z rokami...energije vlečejo tudi čez ocean. Očitno.
Če smo že pričeli z zajtrki, da se ne poslovim kaj hitro od njih.
Med tednom sem bila povabljena na enega izmed njih. Ni lepšega kot že zjutraj pred sebe dobit...pečena, domača jajca s tistimi iz ponve pečeno hrustljavimi hrenovkami. Poseben..ne tist dolgočasen bel kruh in zvrhana skodela vročega črnega kofeta.
Všeč mi je, ko se zgodbe začenjajo graditi na novo. Ko znova odkrivamo srečo...enkrat samostojno drugič skupno. Prijetno je.
Dandanes skupna pot pomeni izziv in tu pa tam tudi burno doživetje in vesela sem, da sem del tega, ko se prijatelji odpravljajo na novo skupno življenjsko pot. Srečno Vama.
Težko je, predvsem takrat, ko moramo rečt adijo tistim, ki še začeli niso prav zares živeti.
Ta teden je bil težek, naporen pa vendar si štejem privilegij, da sem ga lahko doživela in preživela.
Odšla je deklica, ljuba punčka, soklepetulja, gospodična z veliko mero optimizma, pozitive in ogromno mero življenjske volje. Šla je...brez, da bi si vzeli čas še za zadnjo poslednjo kavo. Da bi si skočili v objem in si povedali, da sva se na nek način vsa ta leta imeli radi.
Oprosti, ker sem premalokrat povprašala o tem kako si. Hvala, iskrena hvala za vsak olajšan trenutek ob mojih začetkih 'profesionalne kariere kuhanja kave.' Rada te imam 💔
Bodimo hvaležni, vse lepo do naslednjič
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar