PRJAT'CA PRAVI, DA JE TAKO ZANIČ FRENDICA, DA JAZ ZATO RABIM BIOENERGETIKA....ONA PA GA NE RABI, KER IMA MENE

Dobro jutro. Petek je. Ura okoli šest zjutraj, in razlog zaradi imena dneva kakopak, za veselje.

Zadnjič sva sedeli z dolgoletno prijateljico ob piskru kofeta in klepetali. Razpravljali sva o tem, kako je zanimivo, da lahko jamrava ena drugi v nedogled, pa ni utrujena ne ena ne druga.

Smešno pa je, da bi ob piskru čaja ob meni sedel nekdo drug in me izžel do solz. So mi povedali, da se mi je zdravstveno stanje sesulo, ker sem dobro energijo padarjala drugim, bila pa brez dobrovoljnežev, ki bi mi v tistem trenutku posodili polnilec, da bi si dofilala energijo.

Vglavnem point je samo v tem, da je prav simpatično smešno, dokler ne vpliva nate, kako te nekateri samo s svojo prisotnostjo izžemejo, drugi pa te s svojimi 'težavami' vred čisto nič.

Razmišljam večkrat, da je verjetno podobno kot pri partnerstvu. Tu se energije poklopijo in se polnijo izmenično. Drugje so polni samo ena....in se druga prazni.

Težko je včasih, ko maš nekoga izjemno rad, pa te posrka vase in v isti sekundi izpljune. Pravim sedaj, da težko ni nikoli, če imamo najraje sebe.

Enkrat sem napisala grdo...na svoj facebook profil, kako delam čisto pri ljudeh. Pa vendar....tudi pri smeteh je tako, da ko jih odvržemo, nastanejo nove. 

Ta je kruta primerjava pa vendar nekako logična.

Določene energije se poklopijo...druge je vseeno bolje, da ostanejo vsaka zase.

Mogoče je smešno, pa se mi vseeno zdi, da je vsak človek poslan na zemljo z določenim poslanstvom. Nekdo potrebuje pomoč, spet nekdo tretji jo daje.

Ne vem, ste se morda kdaj vprašali, zakaj nas določeni ljudje izžamejo spet drugi pa pri nas pustijo posledice vznesenosti.

Kakorkoli bi rekla.

Danes sva v avtu debatirali s prijateljico o spomladanski utrujenosti. Me je ob prihodu v avto, takoj po tistem, ko sem se udobno zvalila na sedež vprašala, če me kaj daje, ta utrujenost namreč.

Pa razmišljam sedaj, da v bistvu po dolgem času spet bedim kar dolgo v noč kljub natrpanim delovnikom.

Da sem ustvarjalna a nasmejana. Da imam voljo po novih dogodivščinah in po predelanem dnevu astronomsko dolgih čvekih z mojimi prijatelji.

Ta prjatlca, ki je prepričana, da je tako zelo zanič, je eno tako zlato bitje, ki kaže, kako krasno poslanstvo imam jaz. Biti krasna oseba. In ona me vidi takšno. Super je.

Je pa res, da se nam velikokrat zdi, da smo premalo vredni in nimamo kaj dajati. Včasih je dobro, da pomislimo kaj lahko damo najprej sebi.

Nikoli ne bom pozabila kako je meni ljuba oseba skočila za vrat, ko mi je prijetna gospa razlagala kako moram najprej zjutraj objeti samo sebe.

Zasmilila sem se ji, češ, kaj se bom objemala sama s seboj, me bo vseeno raje ona.

Ravno sem iz kina. Pravljica o ljubezni med zverjo in lepotico. Klasika s srečnim koncem.

Verjetno tudi temu botruje trume razočaranih pup naokoli, bodisi samskih, bodisi tistih vezanih, ki pričakujejo, da se bodo njihovi možje, že končno enkrat po njihovih merilih uskladili.

😀

Takle mamo. Verjetno kdaj prezgodaj vstanem in je krivo, ker piše še pred prvo jutranjo kavo.

Pa nič ne de, če ste prebrali ste svoj in moj dan v trenutku polepšali.

Pričnimo nove budne trenutke nasmejano.....pa lep petek vsem.