Dobro jutro. Petek je. Veliki petek pred Velikim vikendom. Carsko. Čeprav me jutri čaka še delovna sobota nič zato. Bomo na Veliko pač ustvarjali in po opravljenem delu na Veliko uživali. Vse do torka. Bomba.
Ta Velika noč je naš familijarni praznik. Ker se prestavlja se je pred 37 leti zgodila na dan, ko sem prišla na svet. Torej me je prinesel zajec. Tako so mi povedali.
Sem pa razmišljala že pred časom, da je smešno, ker takoj, ko kdo omeni kakšne praznike, pomislim na: ne na druženje, veselje, nasmehe na obrazu, ustnice obrnjene navzgor, objeme, poljubčke, lepe želje, na lenobo, filme, brezskrben čas preživet pod odejo...ob maratonskem branju knjig, temveč na pospravljanje.
Na ne vem že kater Velik dan mora bit vse kot je treba. Brez praheca, brez narobe obrnjenega pregrinjala na postelji, okni morajo bit zglancani v nulo. Stvari nedotaknjene, kot da se v življenju nikoli ni nihče usedel na njih ali jih morda uporabil pri vsakodnevnih opravilih.
Šalce od kave morajo biti pospravljene v omari, kot da nikoli ne kuhamo kave in vrč, kjer se greje voda za čaj mora delovat, kot, da smo ga ravno pripeljali iz trgovine.
Vse štekam...sam pr nas moramo met tko vsak dan...torej...kaj ima pospravljanje z Veliko nočjo.
Sama osebno imam rada nered. Ustvarjalni nered, okolje, kjer se vidi in čuti, da nekdo živi.
Ne maram pritiska, da se je pred takšnimi prazniki potrebno pripravljat in generalno urejat zadeve ter se namesto z ljudmi ukvarjat s prahom in zadevami brez duše in telesa.
Nisem pa do sedaj nikoli prej pomislila, da nekomu predstavlja notranjo pomiritev, ko sam sedi sredi stanovanja, katerega je prej tedne in tedne pripravljal, da bo čisto in pospravljeno ter na pogled nedotaknjeno.
Z jajci nismo best friendi. Jem jih celo leto, ko se mi jih zjutraj zlušta, šunko jem a je nekaj blazno ne maram, z orehi sem skregana, tako, da s potico se ne druživa že leta nič več.
Poanta vsega tega posta je...da so prazniki namenjeni druženju...temu, da se imamo fajn...še bolj kot vse ostale dni v letu...sami s sabo...z družino...s prijatelji ali pa s sesalcem v roki.
Po svoje...važno, da nas osrečuje in da znamo tudi čez praznike, ko se vse umiri bit preprosto srečni.
Velik jajc vsem in vsem samskih kakšnega luštnega zajca
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar