NE VABITE ME NA ZMENEK V CELJSKI CINEPLEXX

Rada in z veseljem pišem o lepih stvareh...predvsem pa se mi zdi prijazno predvsem do sebe....da pišem o tistem, kar se zgodi in si želim, da se prebere.

Torej....od zadnjega dogodka je minilo že cirka več kot teden...a sem se naučila, da v navalu jeze NE eksplodiram...temveč prespim...in če po že ogromno prespanih nočeh ne pozabim na dogodek....je vreden obeležitve ob kateri pazim, da jo podam na karseda prijazen način.

Hodim v kino...veeeeeeeeeeeeeliko ZELO VELIKO. To ne pravim, da bi dokazovala verodostojnost, ker je niti ne morem...ker svojo črno kartico zvestobe tolikokrat pozabim v kateri torbici, ki ostane v omari, da nezabeležn obisk v kinu ostane marsikater.

Vglavnem, da ne spremenim vsega skupaj v pravljico ampak, da vseeno ostanem nekako morda pri najbližje basni...v kateri namesto živali nastopamo živali, ki smo v tem času spremenjeni v ljudi.

Cineplexx...en dan med tednom...niti se ne spomnim kater...ker na takšne nepomembne podatke v hipu pozabim...pomembno je tisto, kar je sledilo.

Gospod, ki zmeraj zganja nadzor nad zaposlenimi in obiskovalci..ni važno ime..niti ni pomembna funkcija.

On je veliko oko celjskega Cineplexxa. Ni pomembno...morda pa takšno oko potrebujemo v Celju.

Morda so zaposleni brez tega očesa preveč razpuščeni, gledalci pa si dovolimo naredit kakšno neumnost manj...kot bi si brez njega.

Skratka, da poenostavim....najhujši zločin je, da v dvorano neseš kokice, ki si jih kupil v spodnjem štuku Tuševe štacune. Grozno. Se strinjam...pravila so pravila. Gospod opozori mojo prijazno soobiskovalko celjske kino dvorane. Da naj pospravi takoj, da nima kaj jest. Se nasmejiva, jaz se razkomotim in brez želje, da bi budnemu očesu celjskega Cinepplexa ponudila rezino krompirčka iz kartonaste škate, posežem po novi rezini.

Naslednjič greva spet. Sem lastnica ogromnih torb kamor bi lahko morda pretihotapila tudi kakšnega manjšega obiskovalca, ki bi rad prihranil denar od kino vstopnice, ki jo ne bi kupil.

Vglavnem pred vhodom stoji budno oko celjskega Cineplexxa in mi pove, da stvari iz spodnje štacune ne sodijo v dvorano. Mu povem, da pač nimam kam dat in da sem stvari nabavila za domov.

Da bi mi ponudil prostor kamor bi stvari lahko odložila sem zastonj čakala. V torbi sem imela radensko, ki sem jo že pred vhodom v dvorano spila...čips bi pa po tem neprijetnem srečanju pojedla tudi, če bi ga hranila za morebiten obisk Brad Pitta.

Se strinjam...gospod ni prekršil pravil...prekršila sem jih jaz. A me samo tako na tiho zanima zakaj za vraga ob takšni brezposelnosti niso mogli zaposlit kakšnega lepotca, ki bi me prešlatal....postavil roke narazen...mi zagrozil, da bi me čez rit, ker nisem bla pridna....ker ne nesem v dvorano škaf kokic po katerih me šraufa, do naslednje predstave...ampak si dovolim prekršit pravila.

Zaka za vraga niso v vodstvu tako inteligentni, da bi na vhod postavili lepotca s slečeno vsaj majico, ki bi obiskovalke opozarjal, da jih opazuje skozi ne vem kakšno luknjo..če v dvorani ob ogledu predstave počnejo kaj neprimernega s svojim ali s kakšnim sosedovim tipom.

Res...smo k resničnosti show....žal s čisto neprimernim vedenjem Velikega brata.

Zdaj pa čisto zares. Ne zamerim gospodu vodji, ki se je spravil name zarad tega pretihotapljenega čipsa. Apeliram na tiste, ki bodo brali upam, da tudi kakšen iz celjskega Cineplexxa. 

Gospod opravlja svojo funkcijo čisto korektno. A prosm vzemte ga v roke in naučte rokovanja z ljudmi.

Če bi tako zelo rad sam gledal filme v vseh dvoranah v Celju je na dobri poti. Vem, da boste rekli, da bom storila še večji zločin, če bom v katero od teh dvoran še kdaj sploh šla.

Briga me...tam so fajn ljudje....krasne gospe, ki ti polepšajo dan, ko prideš že samo nabavit karto...edino smolo imajo....da jim vlada človek, ki ga jezi....da one znajo dobro z nami....z ljudmi.

Pudarjam še enkrat, da ni krivo opozorilo...temveč bedast odnost zaposlenega, do mene kot obiskovalke kina. Se spomnim so nas pred leti pohecale gospe, ki prodajajo karte, ko smo hoteli s kosom pizze v notranjost dvorane, da, če smo nabavili malco za njih. Ni blo slabe volje..še nasmeh smo fasali usput.

Ni fora v nazivu....fora je v človeku. 

Moj namen ni...zgrnit temnih oblakov nad gospodovo kariero ampak se pa mal cenm no....in pripombe o moji vlki taški...so pa res neumesne.

                                                                           FiN ToreK....Vas poVabim vSe LePo v Metropol 

                                                                                                          TaFajnaUrška