Dežuje, bolj realna slika je, da lije. Zdaj ob tej uri, ko pišem nove vrstice. Nikoli nisem bila vremensko odvisna, opredeljena v bistvu se nisem nikoli ozirala na vreme. Zdaj me zmatra predvsem tiste dni pred dežjem, ko vse dol tiši.
Takrat se mi porodi želja po kavi in v glavi mi zadiši po čisto domačem, na mojem šprhetu skuhanem kofetu.
Zmeraj sem imela rada dež. Rada ga imam tudi sedaj. Hlad, čistoča, spranost umazanije in vsega tistega nepotrebnega kar dež očisti. Počutimo se fino, pritisk se počasi dvigne in vsi smo pripravljeni na nasmeh in na občutek, da ponovno posije sonce.
Ko izgine otroška razigranost tudi dež prinese probleme ne veselja. Ni skakanja po lužah, poraja se skrb poveazna s poplavami in nasploh z narastlo vodo.
Vse počasi usiha....
Tako preprosto in mirno je.
Takrat se mi porodi želja po kavi in v glavi mi zadiši po čisto domačem, na mojem šprhetu skuhanem kofetu.
Zmeraj sem imela rada dež. Rada ga imam tudi sedaj. Hlad, čistoča, spranost umazanije in vsega tistega nepotrebnega kar dež očisti. Počutimo se fino, pritisk se počasi dvigne in vsi smo pripravljeni na nasmeh in na občutek, da ponovno posije sonce.
Ko izgine otroška razigranost tudi dež prinese probleme ne veselja. Ni skakanja po lužah, poraja se skrb poveazna s poplavami in nasploh z narastlo vodo.
Vse počasi usiha....
Tako preprosto in mirno je.
Komentarji
Objavite komentar