Večina, ki me spremlja tu ali na fbju. Morda na instagramu, v vseh virtualnih pojavljanjih ali v živo ve, da moj vsakdan v večini poteka v štacuni v starem delu našega Celja. Tudi v tej Domači štacuni se dnevno pišejo nove zgodbe mojega življenja.
Bil je dan, ko sem prijazni gospodični poračunala nabavljene izdelke. Tisto svetlolaso dekle me je poleg nasmeha ogovorilo s prijaznimi besedami v stilu, da je slišala zame (hvala prijateljici Maji, ki je zastavila dobro besedo zame). Rekla je, da sem Celjanka, katero bi bilo vredno predstaviti širši publiki, na razstavi Jeans generacije. Povedala je še, da jo pripravljajo v Muzeju novejše zgodovine v Celju.
Z lepim pristopom sem vedno za, če gre za lep in zanimiv namen pa tudi. Ideja mi je bila všeč in intervju je stekel. Kljub moji nervozi, tremi, če vem, da me snemajo, slikajo, v primeru, da javno nastopam je s prijetnim pristopom Urške in Sebastjana izpadlo prisrčno. Moje, nenarejeno in naravno. Po moje ravno tako, kot mora bit.
Jeans generacija Urška Orlič
Par dni nazaj sem tudi sama pogledala link. Grozno, a vseeno mi daje zagon za kaj zanimivega ustvarit še v prihodnje.
Treniram držanje rok na miru, delam na izgubljanju treme in v sprejemanju tega, da lahko ostajaš samosvoj in je točno tako zelo prav.
Da preidem na včerajšnjo otvoritev. Luštno zastavljena zadeva z na koncu retro spečenim in postreženim krompirčkom, s takšnim kakeršnega smo Celjani bili navajeni v preteklosti.
Krasen spomin, čudovita energija.
Lep nagovor g. direktorja, s tisto karizmatično energijo nabitega gospoda Kregarja. Hišni band kot so rekli, s čudovito pevko z angelskim glasom, Nušo.
Opazovala sem mlada dva, zaslužna za postavitev omenjene razstave Urško in Sebastjana. Suverena predstavitev, prisrčen, sproščen govor.
Dress code ni bil zapovedan, pa kljub temu nas je večina prišla v jeanskah; na riti ali v obliki zgornjega dela oblačila. Retro, udobno, mladostno, moderno, novodobno. Vse v enem paketu.
Častni gost, starostna slovenske popevke, maestro Mojmir Sepe je otvoril razstavo. Počaščeni smo..takšnega gosta, rojenega v Celju, gostiti v mestu ob Savinji.
Ogromno stiskov rok je bilo, objemov, nasmehov, prijetnih pogovorov. To rabimo. Mladi, stari, otroci. Vsi. Druženja, takšna prijetna v življenju štejejo.
Brez slabe volje v kolikor je kdo zgrešil datum otvoritve, zgodbe na stenah, policah, na platnu bodo na voljo vse do 17. septembra v Muzeju novejše zgodovine.
Dodatek k razstavi pa so dogodki, ki zaznamujejo projekt Jeans generacijo.
Na pdf dodatku na spodnjem linku so opisani vsi.
Jeans generacija-dogodki ob razstavi
Mogoče sem malce pozno, pa vendarle mislim, da ne prepozno ugotovila, da je ta naš muzejčič tudi prijeten prostor za druženje za nas Celjane in vse goste, ki pridejo v lepo mesto celjskih grofov le na obisk.
Sem vesela energije in da sem imela čast bit zraven v zgodbi nas Celjanov, samih fajn ljudi.
Še link do več fotk in javljanja v živo iz razstave
V Celu dogaja
Še enkrat hvala Urška in Sebastjan za zaupanje.
Petek je, če iščete razlog za imet se fajn
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar