Nekako nisem podvržena razvadi, bolezni, navadi ali pač kakorkoli se lenobo že opredeljuje.
Sem jutranjik, totalen jutranji tip človeka. Že od nekdaj najedam živce vsem, ker ne znam ločit kaj pomeni prezgodaj. Zame je vsaka ura po tisti, ko se zbudim primerna za animiranje sebe in predvsem ljudi, ki se nahajajo naokoli oz u 'dohvatu ruke'.
Zmatra me zvečer, takrat večkrat omagam in kot sem že kdaj omenila, zaspim tudi za kakšno mizo v dobri družbi, naslonjena na ramo kakšnega prijatelja...ali zeham do onemoglosti nad čim se ponavadi zgraža naš Vid.
Včerajšnji večer je bil top. Krasen ambient starega gradu, ki me zmeraj zaziblje v najbolj romantična sanjarjenja ever.
Grašo je pasal na grad. Koncertič njega in njegove Danijele je lepše potekal, kot njegov lanski v Križankah.
Vznemirljivo okolje, čudovit ambient, temačni pretok energije ob pogledu na ruševine našega celjskega gradu.
Prijetno vzdušje po koncertu, mirno pričakovanje avtobusa, ki je glede na množico se moral vrniti na prizorišče večkrat.
Mirno smo čakali, kakopak presenečenje nad nami, tako zelo strpnimi Celjani.
Pogovor tu, pogovor tam. Srečaš tega onega, ki ga že dolgo nisi, tistega/tisto, ki še razen kakšnega socialnega omrežja nisi v živo uvidel še nikoli.
Petje na busu ob vrnitvi proti domu, živahne dolenjke, pestrost četrtka, četudi nas je večino danes čakal delovni dal, ali nas še.
Spat pozno, prepozno, danes me daje lenoba.
Se spomnim še let nazaj, ko nisem potrebovala spanca. Spanje je bila neka dodana vrednost, ki je bila dobrodošla v kolikor se je zgodila, če se ni, pa je bilo vseeno zelo zelo vredu.
Zdaj rabim spanje, rabim ornk dozo ur dobrega spanca. Če ne spim zadosti sem medla, se vlečem kot megla, mogoče kdo od mimoidočih misli, da sem zadeta.
Sem na počasi, me skrbi, če bi se ornk zasuknala, da bi poletela, če stopnice zletela, si poškodovala roko, nogo, vrat ali glavo in zato raje ne. Zato raje posrkam lenobo vase in dokazujem sebi in svetu okoli sebe, da obvladam tudi to dejanje. Dejanje na petek blazno lenega človeka.
Prijatelji pravijo, da naj razmišljam o:
-kavi
-sladoledu
-prostem vikendu
-dopustu v naslednjem tednu
in o vseh fajn stvareh, ki se bodo zgodile čez dan.
A ni luštno, če greš z veseljem v službo, srečaš tam tiste čudovite ljudi, si vznemirjen in ti srce razbija, če se bo na vratih pojavil še on.
Oh saj je fajn, ko vse to obstaja...še lepše je ...ko te še zmeraj čaka tista prva, ravno prav močna jutranja kava.
Naj bo tudi Vam lepo
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar