Mam vse sorte prjatlov. Prijazne, direktne, diplomatske, osorne, cinične predvsem pa imam prijatelje lepe.
Na zunaj, po duši, po karakterju, po obnašanju, po rokovanju z dnevom, po komuniciranju z ljudmi.
Krasni so. Krasni smo.
Če krenemo globje. Med mojo družbo smo suhi, debeli, iskreni, nerodni, sramežljivi in direktni. In smo lepi.
Je pa resna zadeva, ko razglabljava s prjatlco, ki je na dieti in jst nisem in razmišljam, če bi morala imet slabo vest, ker se te diete ne poslužujem.
Sama trpi v dolgih hlačah, majici z dolgimi rokavi, zaprto vse tja gor do vratu, medtem, ko ostali dve, sediva razgaljeni in se zaradi močnih sončnih žarkov še vedno slačiva.
Gledam frendico nasproti mene. Po pravici jo je dosti skupaj, kot mene. Nasmeh do ušes, prekrasna frizura, lepe noge iz katerih se ne vidijo zametki kosti, reber pri trebuhu ni opazit ima pa oblečeno lepo obleko, ki ji frfota okoli života in z dekoltejem, za katerim se ozira tudi tista mimoidoča mladenka kateri sva naskrivaj želeli kupit sendvič, da ne bi bila lačna.
Se dobiva s prjatlco, se usedeva na prijetne fotelje, v luštni, očem prijazni slaščičarni v mestu. Prijazen dotik oči in barvastega že na daleč, kaj šele na okus kremastega sladoleda.
Barve, ki kličejo po tem, da jih okusimo in oblika, ki nam da vedet, da se bomo nasitili.
Ogromna šalca...noter kepca dve in ne štejeva več....povrh pa smetana, da je vse skupaj še bl kremasto.
Sediva, uživava, čvekava, ura teče, sama mi razlaga o obleki in mi jo kaže na telefonu na sliki suhljate manekenke. priznam obleka je rahlo dolgočasna.
Sama mi bere misli in poudari, da na njej ne bo...se skupaj smejiva in poudarjava najino lepoto, ki je s smehom še bolj izrazita.
Pridem domov se pogledam v ogledalo. Na plan mi pridivja cela gora sporočil v glavi, kako sem premalokrat telovadila, se številčno preredko ta teden spravila na svoj jutranji pohod, večernega izpustila, ker je bilo presoparno.
Vročino imam rada, ko sedim pod palmo, pijem samo vodo, se vržem vanjo, se zvečer preoblečem v svojo najljubšo obleko iz torbico potegnem tisti pregrešno dober cigaret, si naročim deci refoška in uživam, kot največja primadona.
Ja takrat imam vročino rada. Drugače obožujem zimo, sneg, kamin, lučke, pisane šale, kape, tistega, ki ga lahko držim pod roko in se ob večerih pod deko stisnem k njemu da me ne zebe preveč.
Je bl kamot...bl na kamot za it v službo, 'telovadit' naokoli, ni mi vroče...ne teče nič stran od mene.
Hotla sem povedat da sem zadnjič načrtno opazovala prijateljico. Srečno, zadovoljno, razkrito, sito, prav nič tečno...zgledala pa je fenomenalno...čeprav hlač s št. 38 v ključno z mano ne spravi gor že od srednje šole več.
Se spomnim, ko sem pred časom sedela kot kup nesreče v službi z zametki trebušne viroze in srečen obraz prijazne stranke, ki je vsa od veselja s svojimi, sama je tako prepričana, prevečimi kilogrami buhtela proti meni, da zdaj pa me bo pobralo, ker trebušni virus je za vse nad petdesetimi kilogrami nekaj naboljšega, kar se ti lahko zgodi.
Kasneje se je pokazalo, da res....in sledila je 'terapija' v na novo postavljeni Mcdonalds stavbi v našem mestu.
Hitro sem prišla k sebi in to pokazala tudi okolici.
Kaj sm hotla povedat? Da zmeraj bolj opažam, da so lepi ljudje enostavno lepi. Da ne opažam kdo s kom spi, kdo koliko poje, koliko spije, kdo me kolikokrat pošlje nekam....ampak opažam, da lepi ljudje sedijo ob meni, me stiskajo za roke, pospremijo na 'pametne' poti in spremljajo k neumnostim.
Takšni kot smo...takšne ljudi privlačimo in kot me moj prijatelj zmeraj opomni: "Urška zapomni si, če si dober, si dober"
Grem na dopust...se beremo po njem
ne trudite se biti drugače kot TOP
TaFajnaUrška
Je bl kamot...bl na kamot za it v službo, 'telovadit' naokoli, ni mi vroče...ne teče nič stran od mene.
Hotla sem povedat da sem zadnjič načrtno opazovala prijateljico. Srečno, zadovoljno, razkrito, sito, prav nič tečno...zgledala pa je fenomenalno...čeprav hlač s št. 38 v ključno z mano ne spravi gor že od srednje šole več.
Se spomnim, ko sem pred časom sedela kot kup nesreče v službi z zametki trebušne viroze in srečen obraz prijazne stranke, ki je vsa od veselja s svojimi, sama je tako prepričana, prevečimi kilogrami buhtela proti meni, da zdaj pa me bo pobralo, ker trebušni virus je za vse nad petdesetimi kilogrami nekaj naboljšega, kar se ti lahko zgodi.
Kasneje se je pokazalo, da res....in sledila je 'terapija' v na novo postavljeni Mcdonalds stavbi v našem mestu.
Hitro sem prišla k sebi in to pokazala tudi okolici.
Kaj sm hotla povedat? Da zmeraj bolj opažam, da so lepi ljudje enostavno lepi. Da ne opažam kdo s kom spi, kdo koliko poje, koliko spije, kdo me kolikokrat pošlje nekam....ampak opažam, da lepi ljudje sedijo ob meni, me stiskajo za roke, pospremijo na 'pametne' poti in spremljajo k neumnostim.
Takšni kot smo...takšne ljudi privlačimo in kot me moj prijatelj zmeraj opomni: "Urška zapomni si, če si dober, si dober"
Grem na dopust...se beremo po njem
ne trudite se biti drugače kot TOP
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar