Prvi september ma poseben vibe. Hočeš nočeš je na ta dan energija, ki daje dnevom neko mističnost, ki se na začetku pričenja pojavljat v obliki meglenih juter.
Čeprav se me prvi šolski dan, na prvega septembra ne dotika že leta ne, je vseeno v tem dnevu nekaj posebnega.
Našemu mestu se prične vračat energija, mladost se prične ponovno pojavljat v našem kraju ob Savinji.
Fajn je. Vsa tista že jutranja energija, ki me prevzame že pred prihodom v službo, ko se včasih umikam šolarjev hodečih po kolesarski stezi in se nasmejem naspidiranim otrokom, ki hitijo vsak proti svoji šoli iz železniške postaje.
Drugače je in je luštno.
Se spomnim pred leeeeeeeeeeeeeeeeeti, ko sem vsakega septembra štartala svojo ponovno pot v šolo ob glavni, naši Ljubljanski cesti in na drugi strani bazena v katerem sem se takrat vsa poletja kopala, zavila na desno proti našem Šlandru, kasneje proti isti šoli, ki so jo preimenovali v II. OŠ.
Zmeraj pa, ko pomislim na šolo me opomni nanjo tak zelo poseben občutek. Sama vem, da sem bila pridna učenka. Najprej zelo, kasneje samo pridna. Nikoli nisem imela nobenih posebnih problemov s snovjo.
Zmeraj je bilo zabavno, ponavadi sem rada ustno odgovarjala in nastopala.
V šestem razredu se spomnim, da sem doživela šok, ki se je pojavil v obliki učiteljice za matematiko.
Ne morem mimo tega. Vedno, ko se obregnemo šole, prvega septembra ali nočnih mor iz našega šolskega vsakdana...me strese.
Še danes lahko podoživim občutek čakanja pred uro matematike. Stali smo pred učilnico, v pritličju avle naše ogromne šole. Čakali smo, da se visoka gospa učiteljica prikaže. Zmeraj je nosila kostime. Krilo, zgoraj suknjič. Krila so segala tam okoli kolen in zmeraj je nosila zraven neke čevlje, ki so ropotali in so spuščali posebne glasove, kateri so naznanjali njen prihod.
Hodila je v stilu druge baletne pozicije, ki se tiče nog, v rokah pa je trdno držala našo redovalnico.
Kot bilo bi danes. Občutek, ki ga človek ne zna opisat, lahko pa ga doživlja celo življenje.
Od nekdaj imam probleme s tremo, pa če danes pomislim izhaja od takrat. Iz šestega razreda osnovne šole, od ur matematike.
Karkoli si povedal nič ni bilo dovolj dobro, bil je pomemben vtis. Da si jo osvojil, zasvojil si rabil nekaj, česar nas veliko ni imelo. Samo znanje ni zadostovalo.
Nočna mora naših nastopanj pred tablo in tresenje trikotnika v družbi s šestilom in bojevanja z vektorji pri pisnem testu.
Vglavnem groza Vam rečem.
😆
Leta kasneje sem delala v eni luštni trgovinci s spodnjim perilom. Nisem službovala v Celju ampak v sosednjem mestecu ob Savinji.
Bila sem poslovodja s kupom puž, ki so pri meni delale preko študentskega servisa. Mele smo se res fino. Ena drugi smo delale usluge, si delovni čas prilagajale temu, kam in kdaj je katera kam šla in v službi uživale.
Imele smo pužo, ki je glancala prah non stop, druge smo raje zlagale in se posvečale strankam.
Skratka za intermezzo, da boste vedli kaj sledi.
Bila je prijetna punca, ki mi je tu pa tam pojamrala, da ima čudovitega fanta, ki ima takšno posebno mamo.
Strogo, zastrašujočo, sicer zelo olikano. Veste....bila sem nekaj let starejša od te deklice, sicer ne dosti pa vseeno zadosti, da sem ji z veseljem podala kakšen nasvet. =)
Sledila je pridiga o tem, kako različne generacije drugače gledamo na probleme, vsakodnevne prepreke, izzive in podobno.
Opisala sem ji, da življenje pod isto streho, da vsakdanu poseben čar, enkrat v pozitivo, drugič nas ponese v smer, kjer je kdaj dobro znat stisnit zobe.
Punca se mi je zahvalila in je takoj dojela poanto. Pride drugič k meni se mi še enkrat zahvali in pravi, da sedaj na vse skupaj gleda drugače. Vsa vesela me vpraša kam sem hodila v osnovno šolo in mi v isti sapi sporoči, da je njena bodoča tašča učiteljica matematike.
V sekundi sem vzela nazaj vse nasvete in ji zaželela srečno življenjsko pot.
😆
Malce heca seveda. Ta učiteljica je kasneje izvedela pri kom dela njena snaha in me je prišla obiskat.
Ko je prihaja po hodniku proti trgovini v kateri sem delala, sem doživela popolnoma enak občutek, kot več kot 15 let poprej. To sem ji tudi povedala in zaščitniško me je takoj objela.
V ljudeh skozi leta puščamo vtis.
Uspešno šolsko leto vsem.
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar