Zelo velikokrat je izpostavljen problem, da smo ljudje konstantno na telefonih in da se tko v reali ob kaki večerji ali pijački ne znamo več pogovarjat. Se strinjam, nadležna situacija, ko nekdo bulji v telefon medtem, ko mu drug pripoveduje tegobe ter zanimivosti svojga lajfa.
Res je lepa pozornost, ki naj bi bila šteta med samoumevne, da s sogovornikom med pogovorom vzpostavljamo stik tudi z očmi.
Zan'č čvekava s frendico. Chatava preko klepetalnika na facebooku in mi izpostavi prigodo, kako je kolumnistu slovenske trač revije komentirala njegov post na fbju.
Mu je k, pa ne iz navade, žlehtnobe, da bi izpodbijala njegov 'navidezni' dosežek pri bralkah in oboževalkah njegovih objavljenih pisarij.
Pač prijateljica je podala svoje mnenje, saj je temu namen, vsaj mislim, da tam gor.
Nekaj objavimo....prejmemo karseda veliko lajkov...prijetnih komentarjev, ki vzpodbudijo veselje po našem pojavljanju, udejstvovanju, pravzaprav morda tudi po ukvarjanju z dejavnostjo, ki jo izpostavimo na fotografiji.
Whatever konec koncov kaj storimo, dokler kimamo z glavo je dovoljeno. Kolegico je dotični blokar, kolumnist, fb stik zablokiral, ker je podala svoje mnenje pod njegovo objavo.
Šla sem prebrat in pofirbcala zakaj je šlo, čemu tako huda ura z njegove strani. Nič hudega. Kulturno se je izrazila, je pa res izpodbila njegove na sliki prikazane 'kvalitete' macho mana....alpha samca ali pač nekaj v tem stilu, zgolj, da si lažje predstavljate.
Šarmer, velik ljubitelj ženske strani pripadnic našega planeta je fen dvonožnih bitij z izraženim oprsjem izključno takrat, ko mu kimajo, očitno.
Včeraj, predvčerajšnjim, te dni bi rekla zagotovo, saj so fil vrteli v nedeljo zvečer na najbolj udarni komercialki pri nas.
Vredu moj prjatu spiše tole:
PR' HOSTAR (Piše: Iztok Gartner)
Ubijte me, ampak meni tale film ni smešen. Vem, da podira rekorde gledanosti. Vem, da so pobje legende in internetni kult. Vem, da imajo na tisoče oboževalcev. In vem, da se je cela dvorana poscala od smeha. Jebat ga, ne morem lagati in nakladati. Nisem navdušen. Razen parih foric, pa res dobre ideje spakedrane hrvaščine, ki jo tolče fenomenalni Niko Zagode, nisem ujel nič posebnega. Srednja žalost, povedano na kratko. Bolj za kmečko veselico kot za kinodvorano. Da je folk trznil, je jasno. Slovence z lahkoto nasmeješ s takim humorjem. Še posebej, če imaš pred tem fino podlago na internetu. In če si legenda v svojih krajih. Nop, ne kupim tega, da ne štekam Gorencev, ker nisem od tam. Film preprosto res ni nič posebnega in pika. Instant skeč, to je vse. Eto.
Ocena: 5/10
Zgolj en zapis, sicer eden izmed bl fajn spisanih...na fbju sem jih našla še ene par, pa recimo prilepim še tegale:
Včeraj sem si vzel malo časa in vrgel uč na najbolj gledan SLO film "Pr Hostar" ki je bil na TV. Kaj si mislim o filmu, sem takoj napisal na tviter. In vesel, da nisem samo jaz čuden 
Upam, da tudi sama ne bom kregana iz njune strani, ker sem skopirala zadevšne in jih posadila na svoj blog.
Rada bi samo izpostavila naslednje: bilo je prikazanih par komentarjev ne dotično pri teh dveh a brskala sem tudi naokoli in s strani ljudi izraženo mnenje, kako si folk, ki mu film ni všeč sploh upa izpostavit to na takšen javen način. Da tud 'mi' delamo kaj in vseen beremo in vseeno nismo vrhunski in etc.
Ni problem v tem, da je morda film dober in meni tudi ni (pa naj prosim poudarim, da filma nisem gledala, ker me je že trejler odvrnil od njega).
Sploh ni poanta v filmu in niti slučajno ne o kvaliteti igralcev. Poanta je zgolj in samo v tem, da imamo mende ja pravico pripisat, dopisat, če nam nekaj je in prav tako, ko nam nekaj ni všeč.
Če je dobro ni pokazatelj, da bo tudi všečno in kdaj nam tudi instant stvari potegnejo, ker nismo umsko pripravljeni na kvaliteto.
Po objavah tudi naših poznanih sodeč smo to pravico, če želimo seveda ostat v nekem komunikacijskem krogu, izgubili.
Komentarji
Objavite komentar