Podzavestno bi rad zgledal kot iz škatlice, ne ravno zaradi občutka, da si krasen, najlepši ter najbolj občudovan temveč iz enega simpl razloga, da si bi nase navesil določeno stvar in v njej izgledal fajn.
Res top filing. Noro dober občutek, ko se že pol leta matraš, da bi za gledalce zgledal super...no zase seveda, da bi si zadovoljil tist notranji občutek, ko stopiš pred množico in ne razmišljaš o tem kje ti bo naramnca od modrca dol zlezla al kje ti bo trebuh čez hlače pogledal, ampak v glavi premlevaš kaj boš zapel, zaplesal ali pač povedal ali še bolje ne razmišljal o ničemer a enostavno užival v danem občudovanem trenutku.
Ne maram hodit po trgovinah. Res verjetno čuden podatek, ker preživim dobršen del svojega časa ravno v štacuni. Da s tem preživljanjem časa služim denar, je verjetno zadosti dober in opravičljiv razlog.
Včasih si želim olajšat stvari....že tako in tako imam občutek, da zadostikrat kompliciram in si kakšen trenutek podarim in si ga olajšam s kakšno okoliščino, ki se do cilja ne pripelje po ovinkih, temveč pade v gol s šusom, naravnost.
Zadnjič sva imeli s prijateljico preoblačenje za priliko, ki me čaka v prihodnosti. V 'plac' je pripeljala kufer, takšen na kolesih, da ga ni bilo pretežko nosit. V drugo roko si je pod njo podložila ogledalo in ga postavila naravnost pred mene.
Slekla sem se...za namen, da probam obleko. Njeno slavnostno obleko, ki je bila na vrhu 'cunj' natančno zloženih v kufru. Obe...prijetno izpopolnjeni. Ona vešča odrov, premikanj po parketu, v soju loči tudi takrat, ko se zastor dvigne.
Se slečem. Zagledam zadevo, ki je podobna obleki, ki bi jo nase spravila punčka, ki se še ni razvila v najstnico. Fuck, strese me. Začnem vriskat ali tulit nekaj v stilu, da se ne bom tlačla v to zadevo po obliki podobno kondomu. Moja 'prijazna' prijateljica se odloči, da bom dala mir in da jo bom ubogala. Vzkikne naj dam roke v luft in navleče zadevo po meni. Dihat ne morem, zaobjame me nek čuden občutek, zadevo, mi vleče po telesu navzdol, pod moj modrc in vse skupaj se ustavi nad mojim gatami.
Dizaster. Obup. Katastrofa. Pred špeglom stojim kot šunka ovita v ovoj, ki ji je premajhen in bo ravnokar eksplodirala, da bo njeno meso raztrščeno po koščkih, poletelo po prostoru.
To še ni vse...nad to zadevo, ki se ji reče steznik, navlečeva še v obleko, ki naj bi ponazarjala nek kulturen, sexy izgled za v javnost.
Se pogledam. Nič kaj hitreje, kot je vse skupaj prišlo gor...oddide dol. Vlečeva...in hvala bogu v kosu spraviva obleko in kasneje še uvoj dol iz mene.
Včasih je prietneje izgledat naraven, s kašnim šlaufom več okoli pasu..kot pa ves zategnjen stat sredi prostora in čakat, kdaj te bo razneslo v množico.
Se udam v usodo in odmislim zadevo, da bom v tej 'sexy' opravi paradirala po odru.
Grem spat. Domov. Ne morem zatisnit očesa in razmišlajm, kako za vraga se lahko vsa ta leta vseeno normalno sprehajam po svetu z vsemi tudi viška kilogrami vred.
Zjutraj skočim na kavo. Zamorim drugi frendici tist čas preživet z mano. V glavi se sprašujem, če sem res tako zelo ogromna, kot v tistem ovoju izpred prejšnjega dne.
Grem po štacunah se gledam, probavam in svojo sovražnost, do trgovin in kabin za preoblačenje samo potenciram.
Še v tistem, v čemer izgledam lepo, zasovražim, obrnem z vso jezo nazaj na obešalnik in pustim pred kabino v prodajalni.
Grem domov. Se fliknem v razvlečeno dolgo obleko, ki razkirva noge, z bluzo zakrijem široka ramena in se brez čevljev postavim pred špegu. Lepa sem.
Nisem za spremebe...še 'cunj' se držim kot kamen.
Srečna sem, všeč sem si. Se nasmejem in ne rabim ničesar več. Odprem vrata, jih počasi zaklenem. Sosed se mi nasmeji....grem iz bloka, kjer soseda vzklikne za mano kako mi nasmeh paše.....'spet si se oblekla v srečo', mi reče. Brez, da razglabljam, kaj ima za bregom ji zaželim lep dan.
Ah, včasih tako malo rabimo.
Mejte se lepo in vsak dan se imejte radi
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar