Včeraj sem po službi odpeketala na en zimski sprehod. Že zdavnaj sem izklopila vprašanja, kot so podobna temu: te ne zebe, zakaj hodiš peš daleč, se ne bojiš teme, zima je, zakaj ne greš s taksijem, avtom, te jaz peljem. Hodim peš. Pozimi, poleti, jeseni in spomladi. Ne skoz, veliko pa. Nataknem si rokavice, kapo naveznem na glavo, zdaj, ko so lasje krajši in jih je manj, je tudi to opravilo lažje.
Zavita v šal sem prišla v Tuš, naš prenovljeni Planet in se zapeljala s tekoči stopnicami v prvi štuk po kino karte.
Letos so se od prejšnjih let prestavili nadstropje više. Zlati ljudje z Božičkove tovarne daril. V življenju ima vsak človek svoje prioritete in moje so srčnost, prijaznost, ki je ne menjam nikoli z umetno dodano dozo cukra, ki prihaja v modo dan danes.
Skratka pristnost s katero zacoprajo vsakega, ki gre mimo spregledam.
Sem se ustavila pri njih, si izmenjamo objeme, noro...po njih se izvrstno počutiš. Ko sem jim pojedla ves čips, ki je ležal na mizi, sem poklepetala še z dvema, ki sta se ustavila mimo. Razlagala sta, kako bosta obdarila dva fantka s smrečice. Nutella bo zraven, to sem ujela.
Kar strese te, ko se ujameš ob razmišljanju, da bo otroka v občutek sreče spravila skodela kakava s tonami cukra, ki se jo načeloma že tako znamo izogibat...je pa nepogrešljiva pri spisku, ki otrokom prinaša srečo v njihov vsakdan.
Na sredini Božičkove tovarne daril je smrečica z imeni otrok, zraven so otrokova leta. Izbereš nekoga in ga obdariš. Na steni zraven je neka šablona po kateri kupuješ in je marsikomu, ki nima izkušenj z nakupovanjem otroških zadevc, veliko lažje.
Se pravi en kos oblačila, nekaj za ustvarjanje, nekaj po svoje in tako se počasi seznam nadaljuje.
Ta tovarna obratuje v tem času že leta in ne izgubi svojega tempa, pompa zaradi ljudi, ki delujejo v njej. Zaradi vseh prostovoljcev obstaja in ostaja. Jerneja..naša teta Justi, ki je ena izmed ta glavnih pri Božičku mi je povedala, da imajo letos že naval prostovoljcev, ki bodo otrokom zavijali darila.
Kupujemo darila. Zmeraj, ko nabavimo kaj za naše najdražje smo veseli, sploh, če se k nakupu pripravimo in ga opravimo s srcem. Ko nas darilo izpopolni in ko ga podarimo in v očeh ne vidimo veselja. Razočaranje. Se zgodi redko a se.
Zmeraj pravim, da ko se nabavi darilo, se ga nabavi s srcem in tako se ga tudi podari. Odziv ni naša stvar in ni tu, da nas morda prizadane...pa kljub temu smo srečni, če nekoga osrečimo.
Tokrat bom osrečila sebe. Namesto, da si bom nabavila drage škornje, ki jih realno res ne rabim, sem se odločila, da grem po štacunah in se odpravim na decembrsko zapravljanje.
Izbrala sem deklico z najlepšim imenom in upam, da bo tudi njen letošnji Božič malce lepši tudi zaradi mene. Moj bo, sigurno...tudi zaradi dneva, ko sem na smrečici odtrgala listek z njenim imenom.
Poročam dalje.
Vsem lep zimski dan
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar