KAKO TI V BOŽIČKOVI TOVARNI ČASTIJO CHRISTMAS FILING ALI POTRJENA TRDITEV, DA DOBRI LJUDJE DEJANSKO OBSTAJAJO

Sicer nimam pojma od kod ideja o tej famozni tovarni v kateri delujejo božičkovi ljudje, a point je vrhunski. Krasno, nesebično dejanje in čudovit filing, ki je podarjen vsakomur, ki stopi v to tovarno.

Vsako leto hodim tam naokoli in se čudim nesebičnim ljudem, ki jim je v življenju pomembno življenje.
Nikoli nisem bila zraven, ker nisem imela časa, valda. Vsakič se najde izgovor in vsako leto ti zmanjka kakšen euro, ki bi ga naj podaril še komu.
Seveda, nujno je treba nabavit nove čevlje zase, ki pašejo v omaro k skoraj nemogoče preštetim, ostalim, lanskim, skorajda nobenim, ki nosijo že daljši rok obsotja oz. sobivanja v tvoji omari.
Sebična sem priznam. Velikokrat. Velikokrat me osreči občutek, da sem srečna.
Tist občutek je nepopisljiv, ko si nekaj nabaviš, daš v omaro. Noro.
Občutek, ko zapreš vrata omare izgine. In potem vse in še enkrat od začetka.



Odnos do daril imamo ogaben. Ogromno ljudi nas sploh nima pojma kaj dobi, kdo mu prinese, kaj mu čez leto pomeni ta gesta, da si je nekdo izbral zanj čas, da mu podari nekaj 'svojega' Gabi se mi vse to skupaj...čeprav znam tudi sama dostikrat bit enaka.
Še bl bedn občutek je, ko nekdo nekomu podarja nekaj, ker že mora. Da da kontra, ker je prejel darilo in da ne ostane kreten, ter vse skupaj na nek način vrne.

Sama podarjam darila iz srca. Vsako leto bolj iz tega vidika, ker tako čutim. Stvari, ki jih potrebujemo si nabavimo sami, smisel daril pa je podarjanje časa, sebe in bistva, ki ga čutimo do obdarovanca.

Nakladam vem. Največja napaka, ki jo počnem sama je ta, da pričakujem reakcijo obdarovanca. Rada imam iskrene misli, izrazite obrazne mimike. Vesela sem, ko mi ljudje podarjajo to.
Narobe. Smisel obdarovanj ni v tem. Darilo kupiš, da ga podariš. Ostalo je zgodba nekoga drugega.

Mal me je štihnalo, ko sem pobrala bunkico na smrečki z imenom pupe, ki jo letos obdarim. Iz božičkove tovarne sem se odpravila s čudnimi občutki. Pupi nisem mogla spisat litanij, ki bi ji jih prebrala mamica, ker kot triletnica branja pač verjetno sama še ne zmore.

V tem je point. Zmožen podarit brez, da bi doživel blagoslov hvaležnosti na drugi strani.

Ljudje s službami preživljajo proste decembrske popoldneve v prvem nadstropju Planeta Tuš v našem Celju. Med polarnimi medvedi in božično dekoracijo ob kateri ustvarjajo nasmeh za vse, ki mislijo, da za njih ne obstajaj več.
Garajo za druge a nimajo pojma zakaj so utrujeni, ko mine ta mesec. Delajo s srcem a niti pomislijo ne, da je njihovo delo garaško. So zadovoljni a niti približno se ne zavejo sreče, ki jo podarijo drugim.

Ste iskali božični filing na stojnicah, v okrašenih mestih, v cukrasti peni, v filmih, v muzki, v alkoholu? Narobe. Ta občutek najdemo zgolj v samemu sebi.

                                                    Lep predprazničen teden
                                                           TaFajnaUrška