KOT MULA SEM SE ZMERAJ SPRAŠEVALA, KOK BI PRŠLA V KIŠTO, KI SMO JI PRAVILI TV...IN TUDI LEPA BESEDA IMA LAHKO SVOJ KLUB OBOŽEVALCEV

Ker smo že v ravno v času, ko se lahko ustvarjajo novoletne zaobljube (sem na tiviju ujela, da je čas do petnajstega tega meseca), sem se pomnila svoje novoletne zaobljube izpred leta...kaj pa vem zgodnja devetdeseta  (takrat še niso bile tako moderne in še ni bilo toliko govora o njih kot sedaj)

Gledala sem tv. Obsedena sem bila z ljudmi tam gor. Se spomnim, da sem vsak petek zvečer bulila v tv in gledala oddajo z Aljošo Reboljem in Nino Ivanič...prišla je še Mojca Mavec kasneje se mi zdi. Tam so imeli vsak petek tekmovanje med skupino al feni ne spomnim se točno...šlo pa se je za Gunse al pa NKOTB. Valda sem bla rokerica a sem na skrivaj poslušala še lepe fante.
Ne spomnim se sicer točno v koga sem bila takrat zaljubljena a sigurno je bil to Axl, eden izmed pištolarjev al pa voditelj Rebolj.

Skratka ljubezen do tivija je bila pomembnejša od ljubezni do 'mojih' pebov.
Za novo leto leta devetdeset in še nekaj sem sklenila, da ugotovim kako se pride tja not...v televizijo namreč...in ja...lanskega leta mi je uspelo.

Želje je pomembno, da obstajajo...tako se jih lahko četudi dvajset in še toliko let kasneje uresniči.

MOJA NOVOLETNA ZAOBLJUBA IZ LETA DEVETDESET IN NEKAJ

Da ne bo moj današnji blog zgolj samohvalen:

Včeraj sem gledala intervju. Predvčerajšnjim tudi in danes spet. Čeprav vem, da sama pišem budalaščine, da Toporišic ne bi bil ponosen name, da moja mami ne bere vsaj ne z mojo vednostjo teh zapisov, si upam tole izdavit.
Želodec se mi obrača, ko ljudi v medijih kako govorijo. Sama sem od nekdaj bila zacopana v jezik. V pisan, izgovorjen, prebran, lepo oblikovan jezik.
Pri nas doma nismo poznali besed kot so: britof, šporhet, rukzak.
Vsa srečna sem prilaufala domov od sosed (starost recimo sedem, osem let), ko so mi povedali, da imajo pri njih nov šporhet.
Pri nas doma nismo kleli in ko sem prvič izdavila jebemti je mojo mami vrglo po tleh.
Pri nas smo zlo aklih...nisem Urša, sem Urška to vsakemu pove mami...saj pudari, da mi je ona dala ime.

Vrnem se k intervjuju. .... Od blizu oddaja, z mojo priljubljeno voditeljico, novinarko, pisateljico Vesno Milek.
Tokrat je gostila Pižamo. Mojga prljubljenga človeka s tv ekrana, z odra, s knjige, plus one berem, ki jih prevaja. Skratka ves fan club pred mojim domačim tvjem.

Mogoče sem en malo zašla pa vseeno sem želela poudarit, da kljub temu, da po domače klamfam tle na blogu cenim lepo besedo in me vrže iz tira, ker so kriterji glede izgovorjave, izražanjana tvju, na radiih, v tiskanih medijih enostavno ne da so se zgolj znižali, so prav izginili.

Skratka želela sem povedat, da je ta oddaja bla s strani retorike gledana kot neka vrhunska predstava, ki si jo čakal že leta, da se ponovno pojavi na programu.
Enaki občutki me obdajajo, zmeraj,  ko se z mojim črnim lepotcem vozim proti Trzinu in poslušam radio. Takrat poslušam radio..to pomeni, da Maja Šumej bere magari novice.
Njenega glasu se spomnim še iz domačega Radia Celje in iz časa, ko je hodila z mojo neuslišano ljubeznijo iz zgodnje mladosti.


                                                                   PETEK JE...SAJ VESTE, BOMO MAL BOLJ LAGANO

                                                                                                             TaFajnaUrška