NE SRAČKAJTE GA IN NE OSTAJAJTE DOMA (IR DOŽIVETJA IN FOODIESENUDI)

Takole nas je pričakalo.

Pogledala sem ven, med ljudi,  ven iz štacune, kjer sem preživljala zadnje minute četrtkovega delovnega dne. Me je zagledala in se obrnila ter zavila noter. Znana po kulinaričnih sposobnostih je iskala kapljice dobrot za petkov večer, ki ga je imela v pripravi.

Večkrat se ustavi pri nas v Domači štacuni ali pa se zaklepetava kar tko sredi mestnega jedra. Velikokrat udariva debato za Savinjo na pasjih sprehodih.
Je drugačna od sivega povprečja. Je barvasto dekle z izjemnim darom oživljanja dogajanja v našem mestnem jedru.
Je srčna, topla, krasna pupa.
Pripravljala je  večer, ki se je izkazal res za nekaj posebnega,  kot je posebno vse kar nastane izpod njenih rok. Poznate Ivano Ristič in njena Ir doživetja?

Tokrat je imela v pripravi zimski foodiesenudi. Vse kar sem vedela je, da na vrhu ljudske univerze, v svojih prostorih pripravlja šikana kulinarična doživetja. Poznam zadevo druženja z otroki, ker hči prijateljice Nine velikokrat 'visi' tam.

Skratka po mojem palamudenju kako me vse skupaj firbec matra, me je povabila na svoj večer.
Na hitro sem se domislila in spaničarila, da bi morala prit sama, me je prijazno pomirila, da je na nek čanin namenjeno tudi temu, da lahko prideš, sam in se enostavno družiš s fajn ljudmi in z okusno hrano =)

Je odšla iz štacune. Z izvstnim bučnim oljem v roki iz z jabolčnim čipsom namenjenim dobrodošlici petkovega druženja.

           Noro dobro bučno olje v katerega lahko namakate marsikaj. (v Domači štacuni ga dobite)

Preden sem se sprijaznila z usodo, da v petkov večer pojdem sama, sem naštudirala celo kopico variant, ki bi me odrešile tega. Pa sem se spomnila na dogodek, mojih najstniških dni. Noro sem prosila nekoga, da se na koncert odpravi z menoj. Plačala karto tudi zanj, ki je bila mimogrede svinjsko draga, se cel večer namesto z muziko ukvarjala z njim in z njegovim nerganjem...odšla takoj po koncertu, namesto, da bi se še družila z ostalimi prisotnimi. Rekla sem si, na tak način, nikoli več.

Misel, da se tokrat vržem v imenik in najdem nekoga, ki mi bo delal družbo na tokraten petkov večer, sem hitro ovrgla.

Šla sem, ko sem hodila z otoka proti centru, sem se spomnila, da niti ne vem, kje se točno nahaja, ko sem odprla vrata na Cankarjevi, sem zaslišala glasove iz zgornjega nadstropja. Zagledala sem znane obraze iz ulice iz mesta. Malo sem si oddahnila saj smo pri prvi in pri drugi mizi sedeli praktično sami znanci, bolj ali manj.

Dobrodošlica je bila prefinjena. nekaj drugačnega in posebnega. Vse v stilu lepega...pa vendarle domačega.
Tokratni podpornik dogodka Emo posoda nas je pričakal z s skledo za domov. Ravno danes je kosmiče iz podobne variante petkovega darila. Novo, šparam za ta boljše čase. =) A ni fino...večerno druženje na nek način preneseš se v jutranji ritual.

            Nasmejana Andreja ob kateri se vsi spomnimo na pikasto Emo posodo, v odlični družbi večera.

No, v glavnem. Kulinarično doživetje smo pričeli z lično pripravljeno mizo na kateri nas je pričakalo bučno olje in jabolčni čips s čebulo. Namakanje se je pričelo. O morebitnih smrdečih učinkih (zaradi čebule) nihče ni razmišljal.

Glavna jed v čolničku iz radiča s piščancem v sojini omaki...zelo okusno. Malce mi je žal, ker radiča nisem zvila in ga pojedla kar z roko.

Zadnje čase sem fenica ingverja in v fantasični korenčkovi juhi s parmezanom je pasal, zelo.

Glavna jed z zeljnimi zvitki in s sladkim krompirjem s cimetom....me je nasmehnil. Zelje ni moja top izbira, pa zmeraj bolj opažam, kako želodcu blazno paše. Vse pripravljeno na tako ličen, prijazen, lep način katerega se žal sama v prihodnje zaradi mojih ne ne vem kakih kuharskih sposobnosti raje ne bom postopala.
Zraven vsega je bil moj priljubljen Cabarnet savignon. Mnjami.

Najbolj pa sem happy, ker sem v tem večeru našla torto za moj letošnji rojstni dan.
Ob vseh čudežnih alergijah, ki mi jih odkrivajo zadnja leta...je zadeva brez oreščkov in kakava, ki pa ima vseeno neizmerno lep okus po sladkem, prava dobrodošlica.

                                   Ekola pa sem jo našla. Mojo letošnjo rojstnodnevno torto.

Da se vrnem k dužbi iz začetka.
Najbolj fascinantno je, da je koncept večera pripravljen tako, da se na njem lahko zberejo različni ljudje, ki načeloma ne iščejo skupnega tajminga in prostih lukenj, da bi večer preživljali skupaj. Po domače povedano...izvrsten način  za preživljanje večera tudi, če nimate družbe oziroma si ne želite nikogar ustaljenega zraven a večera vseeno ne bi preživeli radi doma.

Hvala Ivana za tole povabilo. Še pridem. Z največjim veseljem.

Na koncu pa plus pet za odkritje...da se tako luštne zadeve odvijajo pri nas v Celju...tako rekoč doma.

                                        Z gostiteljico večera, s srčno Ivano iz Ir doživetij.