Danes sem preživela najbolj depresiven dan v tem letu. Tretji ponedeljek v januarju, naj bi veljal za najbolj otožen dan v celem letu. Začelo se je krasno. Super delovni dan v službi, z jutranjo kavo, ki sem jo v super lepi novi, to go šalci, srkala že na poti v službo.
Ekstra prijazne stranke s super energijo in potem se je začelo....z lufta, ko sem prikorakala domov sem popokala mojo..od boga poslano psičko Rozo in sva se razluftali. Pa vi? Se zjokate za kdaj kar tako za brezveze?
Pritovorila sem, s tisto ogromno taško, s polno nepotrebnih reči v notranjosti pred hišo z bordo rdečo fasado in počakalo prijateljico, da je prišla. Vsedli sva se v avto in po par kilometrih pristali Žalcu. Naleteli sva na prijetno urejen, prenovljen hram kulture v dvorani, Celju sosednjem mestu.
Obstajajo fajn ljudje, ki so poslani na svet, da na obraz narišejo nasmeh.
zaključek akcije 365 dni, 365 nasmehov in otvoritev razstave s 365 nasmehi. Nasmehov je bilo več...ujetih v tristopetinšestdesetih dneh.
365 razvitih fotk, pripetih na balone- S fotografij so se svetili nasmehi udeležencev.
Akcija, ki je s vzpodbudo fajn ljudi potekala na Instagramu in Facebooku je tudi včeraj na en kup priklicala nasmejane ljudi. Tiste, ki smo iskali svoje fotografije na pripetih balonih in ljudi, ki so prišli v živo podarit nasmeh.
Saj veste...potem se človek zamisli. Pa se nasmeji ravno čisto vsak dan?
In potem si pobeliš glavo s tem, da daješ skrbem prednost, ki zameglijo prostor, ki bi ga načeloma lahko zapolnilo veselje. Vsak dan.
Smo zmožni vsak dan sebi podarit nasmeh?
Včeraj je bil tak čudn dan priznam. ne bi vedela, da je ta tretji ponedeljek označen s tako etiketo depresivnega dne, če me tudi na prireditvi o tem ne bi opomnili.
Pa vseeno...danes je drug dan.
Naročena sem pri frizerju, ker bom z ničemer podobno frizuro ravnokar znorela...danes me kasneje čaka postanek na tomboli...kjer zabavam stanovalce doma upokojencev...pa vem, da bodo pravzaprav zabavo podarili oni meni. Potem imam službo.. zvečer pa ustaljen torkov kino z mojo drago prijateljico Andrejo..Potem sledi plaz občutij, nelagodja, jamranja ob kakem Mcdonalds sladoledu. =) (srečna sem, da prijatelje imam=))
Vmes upam, da bom spila toliko kav, da bom stojično preživela tale torek.
Se vam kdaj meša v glavi pa bi se najraje skrili pod odejo a ne veste kaj bi počeli tam? Imam pa prijateljico, ki bi mi ob omenjenih 'problemih' prišepnila, da naj jih imam. Ker, če so to problemi naj jih obdržim, da ostanejo pri meni.
Naj zapolnim luknjo namenjeno problemov, da ostali ne morejo prit bliže k meni.
Mogoč bo že po obisku frizerke vse lepše....zmeraj obstaja možnost, da bo.
=)
Hvala vsem za polepšan včerajšnji dan
TaFajnaUrška
Komentarji
Objavite komentar