MOJ PRVI STIK Z "MOJIMI GEJI" ALI KAKO ME JE VSE SPOMNILO NANJ ... OB FILMU... POKLIČI ME PO SVOJEM IMENU



Včasih pride taka tema, tak dan, ko kar komaj čakam, da vse na kup spravim. In potem mine dan, dva in polej spet vse zleti mimo mene. zdaj sem ponovno uvedla opomnike, ki si jih beležim v beležnico tokrat s Shakespearovega Globe Theatra, ki je spomin na moj London. No, takle mamo. Tudi sredi noči se kdaj vstanem in kaj zapišem, da vas lahko naslednji dan zabavam po Facebooku in tudi zaspim na en dva tri nazaj, da ne bo kdo mislil, da trdo delam vse noči ;)

=)

Nisem hotla brat nobene vsebine ipd, knjige nisem brala..torej sem vedela o filmu bore malo. Da se gre o geju in še enem geju in da govorijo, kot o naslednici Gore Brokeback.
Povzetek: nisem imela pojma kaj pričakovat, razen, da naj bi jokala (to sem dvomila) in nisem.

Po ogledu filma, so me pred dvorano ustavili ljudje, ki me ne poznajo še zelo dobro in so mi priporočali, da bom dojela poanto, da preberem knjigo. Po teh besedah sem si blazno zaželela napisat tole (da ne bo pomote, knjigo preberem takoj, ko pride na vrsto-po kupčku, ki me čaka na moji omarici)

Je bilo leta 2002 ali pa dva tri, ali pa tudi kako leto prej ali kasneje...ne kasneje ni bilo bilo je kar zgodaj v najinih dvajsetih:
pa bom zgolj prilepila kar sem že pred leti napisala.
Nakar ugotovim, da se je vse skupaj zbrisalo z mojimi ostalimi dokumenti vred (ob popravilu računalnika)

Torej, bilo je leto 2002...tu nekje. Mela sem frenda, že od nekdaj, smo se družili. Predstavil mi je svojega fanta, ne punce, kot sem pričakovala. Krasno. Fant je bil super poba, zaštekala sva se takoj. Po druženju sva se zbližala tako, da me je nekega dne prosil, če bi šla na večerjo z njim in z njegovimi starši. Zgolj tako, da vidijo, da ima dekle. Samo ena večerja. To naj bi bilo vse.
Šla sem. Niti se ne spomnim ali sem imela pretirano tremo ali ne. Imela sem naročeno zgolj to, da naj ga ne izdam ostalo sem lahko improvizirala. Pa je bilo čisto enostavno, bila sem to, kar sem bila.

Predstavil me je. Zdi se mi, da so bili starši takoj navdušeni nad mano. Jaz sem bila nad njimi takoj. Vzljubila sem jih, ko sem vstopila skozi vhodna vrata tople, domače gostilne. Vse je bilo tako lepo. Skrbno pripravljeno in vsi njegovi so me takoj vzeli za svojo. A bila je zgolj ena večerja. Danes in nikoli več. Tako sva mislila jaz in on. A sprevrglo se je v kakšni dve leti dragocenega prijateljstva v katerem so bile borbe, veliko joka, smeha, objemov. Dve leti sva bila za njegovo družino par. Veliko sem že pozabila a to, kako neizmerno sva se imela rada, tega ne bom pozabila nikoli.

Najbolj ga je bilo strah, da bom kaj zatupila, ko sem kasneje vse vikende preživljala pri njih doma. Blazno ga je bilo strah, da bom kaj zamešala, kaj sva počela, ko naj bi bila skupaj. Nič nisem razmišljala, bili so tako dobri z mano, da je steklo vse kot je treba. Bila sem z njim, ko je njegov oče razlagal, kako bi se znebil gejev in bila sem v srcu z njim, ko je odšel povedat, da sem zgolj krinka.
Poštimal je sam. Želela sem, da pove in se sooči z njimi, sam. Js sem se zaljubila v mojega kasnejšega fanta in bila je idelana prilika, da se ta naša Santa Barbara razreši. Bila sem in še zdaj sem ponosna nanj, tako, kot so njegovi starši in vsi ki ga imajo radi takšnega kot je. Krasnega fanta.

V vmesnem času sva se borila, se držala za roke, čeprav bi ga kdaj od jeze najraje pretepla. Kasneje se je zavedal, da ga ne bom nikoli izdala in je znal izkoristit. Zgledala sva prav zares kot zaljubljen par, čeprav iz nobene strani ni bilo želje po seksu, le objemala sva se non stop, ko smo bili vsi skupaj, tega se spomnim.

Hodili smo skupaj tudi na dopust, ko pa sva šla 'sama' sva se k njim domov oglašala preko konferenčnih klicev on z obale jaz od doma, kdaj pa je bilo obratno...bili pa smo na vezi, skupaj.

Vem, da je bilo moreče tisti čas. Veliko bolj kot sedaj, ko je homoseksualnost vseeno že vsaj malo lepše sprejeta in vzeta bolj za nekaj normalnega kot takrat.
Vsi moji so nama krili hrbet. Še zmeraj sem hvaležna moji družini, ker me ni obremenjevala s vprašanji zakaj to počneva.
Mami ga je imela srčno rada in prav posebno mesto ima za vse večne čase v njenem srcu. Se spomnim kako mu je dopovedovala, da psihologi obstajajo zato, da pomagajo. Srčno si je želela, da bi si olajšal svojo pot in šel po običajni, lažji naprej.

Da se vrnem k filmu...morda sem drugače ujela pogovor med igralcem in njegovim očetom sredi filma, ker sem že bila priča takim situacijam, je pa znanstveno fantastično verjeti, da bi vsak starš naredil enako.
Mame pravijo, da slutijo. Očetje se velikokrat prepustijo situaciji in storijo drugače, kot bi pri zdravi pameti.
Če si normalen seveda otroka sprejmeš takšnega kot je. Mogoče kdaj odreagiraš narobe, ker si želiš svojemu otroku olajšat trpljenje.

Skratka okoli mene je čudo krasnih ljudi, nikoli jih nisem ločevala po ničemer...zato tudi nisem dobila občutka, da so ti 'moji geji' kot jim v fori kdaj rečem, kaj drugačnega.

V glavnem globoko sem dojela poanto filma a zdi se mi mimo, ker je to gejevstvo rahlo zašlo v zadnjih letih, iz prave smeri, to se me je dotaknilo takrat, ko je srednješolka izdavila, da bi tudi ona imela geja za prjatla, da bi z njo po trgovinah hodil. =)
Prav je, da so takšni filmi, kjer tudi istospolni razgalijo sebe, svoja čustva in da ljudje dojamejo, da ugotovitev, da si 'drugačen' ni enostavna temveč travmatična izkušnja, katero moraš sprejet najprej sam pri sebi.

Tu v filmu so izpostavili pač gejevstvo...lahko bi se šlo tudi za rasno različen par...ali recimo očitno starejšo žensko in veliko mlajšega moškega....ipd. Ljubezen obstaja, ne izbira. In to je njen čar.

Da se vrnem k mojemu posebnemu fantu z zaključno mislijo.... Ker vem, da bereš, vedi...da bi vse to storila še enkrat, če bi bilo treba, zavrteti čas nazaj in srečna sem, da se tvoja zgodba ne bo zaključila v stilu filma. (ne izdam konca)

Rada ta mam 😗


                                                                                          Lep teden vsem
                                                                                              Urška

Komentarji