Mene nostalgija zagrabi ob Piki Nogavički. Piki Jakob je še zmeraj na moji knjižni polici. Moram pa rečt, da je mojo mladost zaznamovala knjižna serija Pet prijateljev. Še danes se spomnim občutka, ko sem čakala v vrsti na dan, ko je v knjigarno prišel nov del. Noro lepi spomini. Rada sem imela tudi Ronjo, razbojniško hči. Urška iz Povodnega moža pa bo zaradi Prešerna in zaradi mene za vedno ostala carica.
Sigurno veste oziroma poznate občutek kako je, ko vas ljudje na Facebooku označijo na vsakem zrezku, ki ga morda ob nedeljah pojejo. Kulinarična doživetja so na omenjenem portalu in še bolj izrazito na Instagramu zelo popularna. Sem že pred leti izklopila funkcijo, da me lahko vsak označi, kjer me če. Poln kufer sem mela teh šniclov in prestižnih kuharij ponavadi zgolj neznancev.
V petek pa sem ravno zaključevala tedensko službo in prejela sporočilo, da me je nekdo, kot se reče "tagnil". Sem prižgala fb na mojem malem Huaweiu in preverila zadevo. V oči me je zbodla knjiga in sem se razveselila, da sem jo kje zadela na kakem, ne da bi vedela, natečaju, žrebanju ali nečem podobnem.
Vse skupaj je blo globjega pomena, kot sem kasneje ugotovila. Pri Harry Potter book club namreč poteka akcija, kjer nabaviš knjigo, ob kateri zaznaš prijetne občutke, ki si jih doživljal kot otrok ob branju in jo podariš dalje.
Ob tisti knjigi, ob kateri te prime občutek, da jo enostavno moraš nekomu podarit, ker želiš, da so mu podarjeni enaki občutki, kot so bili pred leti, tebi. Posebej simpatično dejstvo, da vsak, ki knjigo podari, zraven pokloni tudi delček sebe. S pismom, ki ga vsak knjigodajalec priloži zraven h knjigi, pove, zakaj se mu zdi, da naj bi obdarjenec knjigo prebral in zakaj sploh podarja točno to knjigo.
Ker se gre za otroke iz socialno ogroženih družin, so pri Posiviti, sklenili sodelovanje s Humanitarnim društvom Enostavno pomagam. To so fantje in dekleta iz Božičkove tovarne, s katerimi se je toliko Celjanov družilo v decembrskih dneh. To so ljudje, ki lepšajo dni že zgolj s tem, ker vsi vemo, da obstajajo.
So nas izkušnje popeljale med skeptike in smo veseli, če delček sebe vseeno podarimo nekam, kjer bo naletelo na dobrodošel odziv.
Z Jernejo Mastnak iz društva sva počvekali in povedala mi je, da bodo poslali na šole, da izberejo učence iz socialno šibkejših družin, ki s svojo zavzetostjo do branja, držijo za roko naziv knjižni molj in se bodo nove knjige zelo razveselili. To bo vzpodbuda, da bodo ti otroci še raje brali.
Saj nam je jasno, a ne, da z večjim številom, kot se bomo odzvali na akcijo ... več otrok bomo osrečili. Pobrskajte po spominu, katero knjigo iz svoje mladosti bi radi delili z enim od otrok. Izkušnje, sanje, doživljaji pridobijo na vrednosti, če jih delimo.
Hvala in lep teden vsem
Urška
Komentarji
Objavite komentar