FOTO: NUDE FB STRAN (SHERPA)
Da sem bila na Nude, ni niti pretirano presenečenje. No, nisem lezla po njih, kar pa ne pravim, da v preteklosti nisem nikoli počela. Na petindvajseti obletnici sem se obnašala spodobno, sedela sem na sedežu, le pri predzadnjem songu me je odneslo naprej, v prvo vrsto, kamor spadam. =)
Na petindvajseti obletnici skupine Nude je bilo top. Kot na njihovi peti, deseti, petnajsti, dvajseti ... pa na vseh tistih prej, ko Nude še sploh niso bili Nude, temveč Every East ... al nekot tako so se poimenovali. Lahko, da malo drugače, a sigurno nekaj temu podobnega. (Naj me kdo prosim, v kakšnem komentarju tu ali na Facebooku popravi.)
Že skoz sem prepričana, da nas od nekdaj nekaj povezuje. Morda, če druga ne, sosedska povezanost, neke otroške napletene vezi in mladostniška zatreskanost (da poudarim to zadnje, zgolj iz moje strani. =))
Na koncertu sem pogrešala Primoža, sem pogrešala Luko in vse tiste ustanovne člane, se pravi Nudeke iz prvega špila.
Bila je super spremljava in ekstra začimba orkestra, pod taktirko maestra Matjaža Brežnika.
V glavnem, publika smo bili top ... mislim, da ni bilo nobenega "naključnega" obiskovalca in smo bili Nude, family and friends.
Super energija, tako zelo hude vibracije, da mi je že na začetku šlo na jok.
Startali so z "mojim" songom katerega "mi" po navadi zapojejo na koncu. =)
HVALA, HVALA, HVALA, HVALA, HVALA, HVALA naši pjebi ... za vsa ta leta podarjene muzike in lepih trenutkov
in
HVALA SPLOH, DA STE.
V soboto sem potem praktično sredi noči vstala, pila kavo, pila kavo in še enkrat pila kavo in šla v Domačo štacuno, kjer delam. Iz njihovega prvega špila se spomnim, da sem šla direkt v šolo, k pouku.
=)
Sobota zvečer. Ono, ornk težko pričakovan koncert božajočega glasu Massima Saviča. Plesni forum, naša dnevna soba celjske kulture. Ah, še danes hvala Gogi in Dušanu, ki podarjata lepe trenutke in čudovita druženja v tem nam blizu Celjanom domačem placu.
V zgodnjem delu koncerta Razlog, moj ubijalski song akterjev prejšnjega dne, tokrat v hrvaški različici. Hvala Massimo. Bila sem v transu. Mi je bilo vseeno ali zaradi tablete, ki sem jo pred startom vzela, da se glavobol ne bi razširil in sprevrgel v ubijalsko migreno ali zaradi kozarca dobrega vina, sigurno pa zaradi kralja na odru.
Uživala sem v vsaki sekundi glasbene predstave. Nor občutek. Krasen moment, ki je trajal ves večer. Opazovat izvajalca, ki čuti glasbo tako zelo, da boli (prijetno) tudi tebe.
V dnevih čakanja na koncert šarmerja gospoda Saviča, sem planirala selfie, fotko z njim. Po koncertu sem bila tako zelo prevzeta, da bi pokvarila vse, če bi v zaodrju skakala in gnjavila za obstranske dejavnosti, ki se tičejo fotografskega aparata.
Bilo je tako zelo lepo, da sem želela občutek obdržat v sebi za vedno ali vsaj do naslednjega srečanja.
Hvala Massimo * Hvala
Komentarji
Objavite komentar