Živijo, prejšnji teden sem na Facebooku pisala o tem, kako so naju z Rozo ustavili iz mestnega redarstva, za Savinjo, na najini redni, zdaj že devetletni oz. skorajda desetletni ustaljeni vsakodnevni rekreaciji.
Šli sva svoj krog, dva, tri kilometrski, mogoče štiri, da ne bom pretiravala. Ravno danes se zahvaljujem sončnim žarkom, da poleg najinega sprehoda že zaradi toplejših vremenskih razmer, uvedem svoj še s kakšnim kilometrom več, obogaten sprehod.
Roza rada hodi in rada laufa. Čeprav je majhna, že v opisu pasem, s katerimi je mešana piše, da so ti psi zadovoljni s kratkim sprehodom. Roza uživa, če hodim vsakodnevno po dalj časa, poseben užitek pa ji predstavlja, če prosto laufa.
Vem, da ni prav in vem, da mora bit pes na povodcu, to vem čisto tako zares kot to, ko vsako jutro stopim na pred blokovski travnik, poberem Rozin kakec in se nazaj grede z nogo zasidram v kakšnega drugega.
Sem za pobiranje kakcev in pse na povodcih, namreč nisem tiste sorte lastnikov, ki imajo pse za svoje otroke, ki jim zaupajo. Moja Roza je pes, ki ne jebe sistema, a to samo kar se tiče mene, drugače ima rada otroke, se pusti božat, druge pse pusti pri miru … alergična je edino, če kdo leti mimo nje prehitro ali pa se pelje na kolesu, motorju ali skiroju, takrat popizdi. Nobenemu še ni nič naredila, razen, da je pogrizla mene, ker sem jo sredi noči brcnila s postelje, jo jezila, ko je hotela imet mir ipd ... v tem primeru na meni pobrusi še tiste preostale zobe.
Rozi je mešanka med yorkijem in pekinezerjem. Zraven dveh uradno potrjenih pasem je imel zraven tudi kaj kak maltežan, shitzu, kakšna njena prababica pa je bila sigurno tudi pit bull.
Roza je carica, ne zamenjam je za nič na svetu. Ma top karakter in ne upošteva žive duše. Ko se znori opravi svoje dnevne zadeve je najbolj ubogljiv in prijazen pes ever … daj mi pa boš dobil nazaj =) Pri njej gre po moje nekako tako.
Skratka, opomin, ki mu ob morebitnem ponovnem prekršku sledi globa 200 EUR, za nepobiranje kakcev pa naj bi bila kazen 80 EUR.
Zadnjič sem v mestu zahaklala enega gospoda s psom v roki in čvekava in reče, da bo popizdil zaradi nepripetih psov. Mu povem mojo zgodbo, me okara, da nisem storila prav. Gospod se usede v avto, pravi, da je šel po opravkih in da njegov pes (srednja pasma) ne želi ostat sam v avtu. Še enkrat mi reče, naj naslednjič pripnem Rozo, ker je to grozovito, da se tako sprehajava. Ko se usede v avto, ga povprašam še, kaj je narobe z njim, pa me čudno pogleda zakaj, pa pokažem na mesto, kjer je njegov avto parkiran. Mi odgovori, da je to slučajno, da je tko zadosti prostora še, če bi kdo želel parkirat, tudi drugje. (se nasmehnem in mu ne odrecitiram mojega mnenja o bumbarjih, ki parkirajo na »invalidih«)
Rozo imam pripeto od onega dneva, potem pa se potuhneva na manj obljudeno območje in se znoriva obe.
Sem pa danes ujela v parku gospo, ki naju je pohvalila, kako se lepo obnašava na sprehodu, sva rekli še besedo ali dve več …
Hodi vsak teden, ne vem točno kater dan v Bukovžlak, kjer majo drugače mislim, da tudi šolo (pasjo) jim odstopijo prostor in se njihovi hrti lahko znorijo. Luštna varianta a to je, kot sem sklepala zaključena skupina lastnikov psov in njihovih pasjih frendov. Kaj pa ostali. Bi lahko izkoristili kak park in bi nam uredili kakšen ograjen prostor, kjer bi Roza in njej podobni lahko opravili kakšen sproščen ne pripet sprehod?
Mah kaj pa vem, mogoč pa kdaj, če nas bo zadosti 'tulilo' naleti takšen predlog tudi na kakšna ne gluha ušesa.
Pa vi, ste vi za?
Komentarji
Objavite komentar