Včasih sem pila kavo usput, po peš, kjerkoli, s komerkoli, doma ali kje drugje. Zdaj pijem ta prvo, ta jutranjo, sama, ostale z družbo, ki si jo izberem sama. Ni mi nerodno povedat, da sem z leti postala aklih, s kom se usedem za mizo in kofetkam. Škoda mi je časa za metanje ga v luft. Rada imam klepetanje v dvoje ali tišino med dvema, ki naju tišina ne moti in ne gane ter ob njej uživava, brez pomislekov, da nama je zmanjkalo besed.
Tokrat sva kofetkali z Justi. S prijazno punco široko razprtih oči, ki jo poznam že dolgo. Nekako na videz, kasneje pobliže, ob kofetu, ob plazu več besed, ob tišini, ob prijateljskem stisku rok in objemu. Je krasna punca. Je punca, kakršna je lahko za vzgled mlajšim in starejšim od sebe. In tudi je.
Ob gneči ljudi, ki so zrasli z leti zgolj na jeziku, je Jerneja Mastnak dekle, ki jo krasijo dejanja. S tem ne mislim poudarit, da je skromna z besedami, a hvali se ne, z opazovanjem in po odzivih ljudi, ko vprašaš zanjo zveš, da je človek, ki si ga marsikdo izmed nas, v življenju želi imeti ob sebi.
Zakaj Justi?
Sama jo poznam po njenem imenu, velikokrat pa se obrne tudi, ko za njo vzklikajo Justi. Pravi, da se je Justi »rodila« v Baški. Pred leti na plaži v Baški v kraju, ki ima za Jernejo tako velik pomen, jo je prijateljica vztrajno klicala po njenem imenu, ker ni vžgalo je zavpila Justi in Jerneja se je obrnila. Od takrat pravi, da je Justi. Justi za prijatelje, za ostale ostaja Jerneja, pravi.
Kaj je z Baško.
V Baški je animatorka že 14 let. Brez Jerneje ni poletnih otroških kolonij v Baški. Pravi, da si ne predstavlja več poletij brez tega kraja na otoku Krku. Hvaležna je, da si jo otroci zapomnijo, kot veselo in nasmejano animatorko in še po letih, ko so se družili v poletnih mesecih, ne pozabijo nanjo. Pravi, da njena prva skupina otrok že polnoletna.
Ko sva sedeli ob kavi, se mi je pohvalila, da ima fotografijo s predsednikom Pahorjem.
Pravi, da je predsednik društva Enostavno pomagal imel serijo selfie fotk in je ob priliki, ob srečanju z gospodom predsednikom zagrabila priliko in ga, pobarala naj sebek naredita tudi ona dva, češ saj ji drugače nihče ne bo verjel, da se je »družila« z njim. Nima težav s tremo, kot bi jo imela sama, če bi sploh pomislila, da ogovorim gospoda Pahorja. Jerneja pravi, da smo vsi iz mesa in krvi. In ima prav.
Jerneja je poznana kot prostovoljka. Lani je prejela nagrado za naj prostovoljko v svoji kategoriji.
Par dni nazaj je bilo eno leto, kar je prejela naziv naj prostovoljka leta 2017. Zanjo je to velik poklon in ob tem poudarja, da ji brez ljudi, ki so ob njej in jo ob delu spremljajo, ne bi uspelo. Pravi, da je dobro delo že prijazen nasmeh, pogovor s sočlovekom. To je njeno poslanstvo. Toliko malih stvari je, ki nas v življenju osrečujejo, da je škoda, da jih ne bi podarjali še drugim. Pravi, da je srečnica, da ni dano vsakemu, da bi takšno delo opravljal. Vedno znova pa poudarja, brez dobrih ljudi okoli nje, ne bi bilo vsega tega. Skupaj zmorejo veliko, pravi.
Ljubezen.
Ljubezen je nekaj lepega. Nekaj najlepšega, kar imamo v življenju, pravi. Nisva se osredotočili na zgolj partnerski odnos, temveč na odnos do sebe, narave, soljudi. Pravi, da ji veliko pomenijo malenkosti. Objemi, srčna sporočilca napisana v spomin, nasmehi, vse to je tisto, kar rada poklanja in ni ji nerodno priznati, da je vesela, ko kaj takšnega »prileti« tudi do nje.
Jerneja živi po reku; kar ne želiš, da se zgodi tebi, ne stori tega drugemu.
Večkrat med pogovorom omeni, da so jo v otroštvu dodobra naučili, da spoštuje druge. Da deluje v timu in da zna v kakšni ne tako bleščeči situaciji »porinit« ljudi naprej in jim pokazat, da je luštno, če ne obupajo. Svet je lepši tudi zaradi vztrajnosti, ne mara, če se ljudje prehitro predajo.
Pozimi ima najlepšo »službo« v Božičkovi tovarni daril. Lepa je po imenu in zahtevna po poslanstvu. Tam so ljudje, v katere sem se sama pred časom že »zaljubila« Otrokom rišejo nasmeh na njihove obraze.
Božičkova tovarna daril je največji in najodmevnejši projekt humanitarnega društva Enostavno pomagam. Lani je bila že tretja po vrsti. Vse skupaj pa se je začelo ravno v Baški. S predsednikom društva, Milanom Ninićem sta sedela na plaži in razmišljala, kaj bi lahko storila za boljši jutri socialno ogroženih otrok iz celjske regije in tako je startala ideja o Božičkovi tovarni daril. Vsako leto je večji odziv, obisk in ju že med letom ljudje ustavljajo in sprašujejo, ali tudi letos bo. Najbolj zanimivo je dejstvo, da so otroci tisti, ki prihitijo k njima ali pa samo opazujejo in sliši njihov šepet, ko sprašujejo starše, ali je to Božičkov pomočnik in da nima več škratovih ušes, ker seveda, jih ima samo decembra, ko je v Božičkovi tovarni daril. Jerneja zmeraj pravi, da je zaradi otrok vredno vztrajati, zaradi njihove bujne domišljije, iskrenosti in nepokvarjenosti. Poudarja, da bi brez Milana ogromno otrok, na božično jutro ostalo žalostnih. Milan je gonilna sila društva, človek z velikim srcem. Vsi skupaj so v društvu veseli, da so na ta način združili Celjane in tudi ljudi s širše okolice Celja. Ogromno je dela, a vse je poplačano, ko otrokom dostaviš darila na njihov dom in ga osebno predaš kot Božičkov pomočnik. Izraz na licu otrok in staršev je neprecenljivo darilo zanje. Zahvaljuje se vsem srčnim ljudem, ki skupaj z njimi ustvarjajo zgodbe in pravi, da imajo srečo, ker se njihov Milan nobenega izziva ne ustraši ter se skupaj spopadajo s projekti, s katerimi podarjajo dobre »reči« med ljudi.
Jerneja je iskrena in srčna ter predana prijateljica mnogim.
V življenju je najbolj pomembno ob sebi imet prave ljudi. Prijatelje, ob katerih je, ko jo potrebujejo in ki nikamor ne pobegnejo, ko njihovo pomoč potrebuje ona. Je najboljša prijateljica mnogim in z njimi z veseljem posedi na kavici, stopi na kakšen bližnji hrib ali skupaj zavijejo na morje. Ob vprašanju, kdo pa njej rešuje težave pravi, da ima tudi rada, da ji takrat kdo prisluhne.
Obveznosti je veliko.
Je old school varianta, glede zapisovanja. Svinčnik in papir ter notesnik. Veliko pa pravi, da si zapomni in kdaj tudi kaj pozabi. ☺
Pravi, da rada kaj lepega pogleda v trgovini in se s kakšno malenkostjo tudi nagradi. Broško je nazadnje nabavila pri Mimi pravi, da jo to ustvarjalno dekle s svojimi vedno bolj poznanimi izdelki, zmeraj razveseli.
Ob toplih dneh rada uživa v družbi prijateljev ob beli kavi. Med sladicami bi izbrala čokolado, ker ima čokolada moč, da osrečuje ljudi. Sama med njima vidim podobnost, obe sta nujna sestavina, ki ju ljudje potrebujemo za srečo. Pred leti sem se zaradi alergije na kakav morala odrečt čokoladi in takrat mi je vesolje za srečo očitno v življenje poslalo Justi.
Veliko dobrih ljudi, vam želim
Urška
Komentarji
Objavite komentar