JARED LETO, DUNAJ, IMAGINE DRAGONS IN 30 SECONDS TO MARS


 
Maj je že, meni pa se dozdeva, da smo komaj prazovali skok v to leto. Shit, kako gre hitro. Pravijo, da ko imaš otroke še čas leti hitreje. To sem se zbudila takrat, ko je poleg mene si mulo naročil pivo, katerega se spomnim še, ko so ga prinesli iz bolnice in sem ga sama še ne mesec dni starega pestovala. Ja, zato je treba užit ves čas, ki nam je dan.

Mesec, maj ljubezni. Vsako leto si rečem, da se na ta mesec zaljubim. Enkrat mi rata, drugič mi ne, probat pa je lepo.

Že od nekdaj mam rada filme. Včasih pa sem ogromno gledala tudi serije. Se spomnim, da je eden bl zgodnjih v katerega sem se zacopala bil Jared Leto in My so called-life v katerem je zaslovela predvsem Claire Danes. Sama sem se nesmrtno zaljubila v njejega soigralca Jared Leta. Nekje od leta 94, 95 traja ta moja ljubezen in letos se je uresničila želja, da je razdalja med nama štela zgolj par metrov.

Minute pred koncertom sem preživljala v pozi sklenjenih rok in se zahvaljevala sama sebi, da sem šla. Da sem dobrih sedem ur preživela pred koncertom v družbi fenic iz vse evrope, ga pričakal čisto spredaj, ja je bil poseben filing. In hvaležna sem Sari, ki mi je delala družbo in kot veliko mlajša pupa pokazala kako se še da uživat.

Megastičen Jared Leto, ki je uprizoril svoj show. Karizma, ki je sekala že pred koncertom je nardila filing, da te ubije. Res hvaležna sem, da sem to doživela, ni mi žal, da se nisem zvalila, čez visoko ograjo na oder med gručo oboževalk, bog ve kaj bi storila, z Jaredom zgolj za v objem, se verjetno ne bi zadovoljila, ne vem, morda bi danes vsi skupaj pili v Celju kavo on pa bi se po njej odpravil do recimo Zagrebškega letališča in poletel naprej na turnejo. Whatever. Jared je kul. Presenetil me je, ker je za publiko dostopen totalno. Namesto treh iz banda 30 seconds to Mars sta bila v dunajski  Stadhalle zgolj dva predstavnika banda, Leto brothers Shannon in Jared.

 
 
Prvi dan, ko smo prispeli na naš kratek koncertniški izlet na Dunaj, smo doživeli koncert Imagine Dragons. Naj povem najprej, da ko sem nabavila karto za koncert nisem imela pojma kdo so. Prijateljičina hči, najstnica, ki je na tekočem tudi z glasbenimi trendi, mi je dala vedet, da mi bodo všeč in sem šla…zraven.

Odlična poteza se je izkazala že mesece pred samim koncertom, ko sem pogruntala kdo so. Cela poezija v dunajski dvorani. Show, spektakel za oči in za očesa. Morda prvo razočaranje, da smo stale čisto zadaj a že tako glavobolu ne bi bilo v prid, da bi se kje gužvale in vdihavale še manj privlačen vonj zatohlosti ozračja.

Ble smo zadaj, dosti prostora za plesanje, nihče se nas ni dotikal, nas prekrival, nas bital od uzadaj in zrak je bil še karseda čist. Stale smo ob odru s pokritimi inštrumenti. Top- Sredi koncerta so prileteli in pred nosom smo imele slečenega pevca omenjene skupine.

Šla bi še in še in še, ker so ti koncerti takšna posebna doživetja. Ko filing, vibe doživiš direkt na prizorišču. Odlična energija, ki te napolni za dneve, tedne in mesece še after po tem dogodku. Dunaj je blizu upam, da ga kmalu obiščemo spet.

Je pa tokrat fino, ker se mi zdi, da sem prvič doživela tako od blizu tudi utrip mesta. Ni bilo božičnih lučk, kot ponavadi, ko Dunaj obiščem. Moram rečt, da sva s Saro imeli srečo, da naju je popokal Branko in nama častil par urc časa in nama razkazoval to avstrijsko prestolnico.

Andreja, Eva in Klara so se z busom vrnile proti domu Alen, Daša, Sara in jaz pa smo si privoščili kakšen dan več in se potepali naokoli.

Moram rečt, da dost ugodna varianta za prespat. Odlična lokacija in na busu zlo prjazen Miha iz koncerti.net.

Skratka vse b.p in ja, še gremo.       

 Morda sem izpustila pomembno dejstvo, kot je dretje uro in tričetrt pod odrom. Če je kdo bil že z menoj na kakšnem koncertu ve o čem govorim, bi se pa zahvalila vsem za družbo in pupi, ki je organizirala navidezni vrstni red pod odrom, ko je nanj prišel Jared Leto.

Nismo pa bile čisto neopazne saj je oskarjevski Mr. Leto ustavil koncert v opomin naši Daši, ker ni skakala od vznemirjenja in ujel jo je v trenutku, ko je s fotkičem na telefonu lovila v objektiv njegovega brata Shannona, ki je briljiral na bobnih. Našo Saro je na koncu odneslo na oder, kjer je ujela palčke slavnega Leto brata. Če komu začnem razlagat kako sva se med koncertom z lepim Jaredom gledala mi tko nihče ne bo verjel, tako, da je zadosti zgodba o mojem histeričnem vpitju, ki je trajalo vse do takrat, tokler naš Jezus ni odplesal iz odra.

Moram pa rečt, da sem s koncerta pobrala tako posebno energijo. Lepi Leto, ki nima volje izigravat lepotca iz ameriških filmov in je to kar je in takšen kot si je všeč. Karizmo ma ubijalsko. Še danes jo čutim.

=)

Komentarji