Večkrat me kličete, ko o čem pišem ... predvsem o osebnih zadevah. Ostalih ne izpostavljam, izpostavljam teme, ki se tičejo vseh nas, a je prijazneje izpostavit sebe, kot v nelagodno situacijo spravit koga izmed meni ljubih. Ker mi velikokrat pišete o tem in o onem, naj spregovorim o tem danes:
Zadnjič me je kap. Ne dobesedno hvala bogu. Tko, že ene parkrat sem se zahaklala, da se ob določenih ljudeh počutim drugače, kot se ob drugih. Nikoli nisem polagala pozornosti na to, ker tudi takih občutkov nisem po moje imela nikoli. Hecno, a imam jih rada, pa vseeno me v prsih stiska od tesnobe.
Razlagam zadnjič najtesnejši prijateljici o tem, tisti, ki je z mano preživela vzpone in tiste padce, ko sem jo nahlodala, ker je ona mene, da ne bo pomote, in ki je trpela zraven mene, ko sem na stopnicah v bloku kot pr'u čr'u vpila, da ne grem v šolo, ker bom tam pogrešala mamico. =)
Skratka folk si izbiramo sami in zdi, se mi res škoda, da ob njih v sebi trpimo, kot recimo trpimo ob družinskem omizju širšega familirjanega druženja v katerem se spodobi, da potrpimo za tistih pet minut slave v najožjem krogu.
OK, sama sem pogruntala, da ne bi z njimi rada izgubila stika in se že zdavnaj sprijaznila, da vse stvari, ljudje v življenju nam na srečo ali na žalost ne morejo bit po godu.
Pa vendar, družbo si izbiramo sami kajne, če nam je že družba za družinskim omizjem podana ob rojstvu.
Se je smotrno borit proti svojim občutkom in je prijazneje izkazovat pripadnost, če nam ne paše.
Ne vem, ali gre ravno za čustvene sesalce, morda zgolj za neujemanje naših energij.
Zanima me, kaj porečete vi in lahko debato nadaljujemo in podam nadaljevanje in zaključek v nadaljnih zapisih.
Pa prijazen konec tedna vsem,
Urška
Komentarji
Objavite komentar