Luštno. Po lanskem izpadu kino programa na gradu, smo letos
bedeli pod našimi grajskimi zvezdami. Predlani se spomnim, da sem ujela par
filmov. Nekaj pod milim nebom, ostale na nadomestni lokaciji, v primeru padavin v Mestnem kinu Metropol. Se spomnim, da me je
v dvorani odneslo, mislim, da nisem zasmrčala, sem pa zaspala ob Mattu Damonu
na platnu, kar se mi je enkrat samkrat pred leti že zgodilo medtem, ko sem še v
takratnem obstoječem celjskem Koloseju
zadrnohala ob Mandžurskem kandidatu.
Skratka letos trije projekcije: Ti loviš, ki me ni prepričala,
čeprav me je kasneje pričela mikat, ko sem brala, da so o njem pisali svetovni
časopisi, se pravi o zgodbi, ki je kasneje ustvarjena v filmu.Drug film, moja top izbira, dokumentarec o Whitney Houston. Can I be me. Že ob naslovu me je streslo, ob prvem clipu v filmu, prizora z njenim I will always love you, sem se cela naježila in začela sem se cmizdrit.
Whitney je naša, kot je M.J in še hvalabogu živeča ikona Madonna. Skratka, skorajda vzporedno prihajata dva dokumentarca v naše kinematografe o zlati Whitney Houston.
Okrnjen izbor ljudi, ki so govorili o super zvezdi. Malce nadut telesni stražar, ki je izpostavil, da je zgodba v filmu Telesni stražar v bistvu njuna … od njega in od Whitney, a brez seksa in brez strelov, bi bila dolgočasna in brez Kevina Costnerja seveda tudi. =) Tu sem se spomnila leta, ko sem v kinu gledala ta film, nisem ga gledala enkrat ampak sem verjetno videla vse predstave, ki so bile na ogled v Celju.
Sem vesela, da sem tokrat šla, še njen Bobby Brown se mi je prikupil. Človeka uniči zloba soljudi. Ne uspeh in morda niti ne slava. Škoda, ker je bila prepričana, da ni zadosti močna in se je odločila in odšla. Pogledam še film, ki v prihodnosti prihaja na platna. Resnično, žalostno, za tako mogočno in veliko oseba, ki sama, ne vem, če je vedela, da takšna je.
Tretji večer se je vse skupaj prestavilo pod streho v Metropol. Na vso srečno, se je med muvijem ulilo, tako, da so zdrahe zakaj ni bila predstava pod milim nebom, bile hvalabogu čisto mimo.
Po prvotnem navdušenju in četico, ki naj bi jo peljala s seboj na ogled na grad … sem za Metropol ostala čisto sama. Tak čudn filing, kot, da v Metropol ne maram sama je izginil, ko sem se usedla na bicikl in se odpeljala v center mesta. Srečam Tanjo z mulcem, si oddahnem, da je vsaj nekdo tam, ki me bo držal za roko, če bo slučajno treba.
Predhodna prognoza frendice, ki je film že gledala, da je rahlo dolgočasen, se je izkazala za meni nesorodni pogled na film.
Podedovano zlo. Top izbira. Fajn igra. Super potek in vseskozi fajn vibe v telesu ob procesiranju dogodkov. Ne klavnica, malo bolj psiho varjanta, ki ti strah v kosti požene na prijeten način. Toni Collete je vrhunska. Ta mala, ki jo igra Milly Shapiro je taka, da bi bolj primerno za to vlogo težko našli. Vesela sem, da sem šla in nisem razmišljala doma kako je življenje kruto, ker vsi jamrajo, ostajajo doma, vlečejo filme dol in uživajo po svoje … kot jaz, po svoje. ... Vsak po svoje.
=)
Naredite si fajn … pa pejte še na kak dogodek, ker v Celju ni dolgcajt, če se ne prepričate sami v nasprotno.
Urška
Komentarji
Objavite komentar