Ekola. Verjetno me spremljate na Facebooku, Instagramu in tu
na mojem blogu. Zadnjič sem na svoji strani na enem izmed teh omrežij objavila
naslednji post:
Js mislim, da bi vsak od nas moral bit zaljubljen vsak dan
znova. Ob jamranju kako nam zmanjkuje motivacije, je injekcija zacopanosti
edino pravo zdravilo za te reči. Tudi delovni učinki so po zagonu fantastični.
Probite ... v primeru, da še niste.
Seveda, govorila sem o občutku, ki je fantastičen. Niti ne
vem al sem ciljala na človeka ali zgolj na filing bit zaljubljen v življenje.
Spodaj različni komentarji v enem izmed njih pa je Facebook prijatelj zapisal
naslednje:
Zaljubljen si lahko tam do enega 30-tega, ... Pri 50-tem se
pa jaz ne morem zaljubiti. Pa mi nič na fali :) Vsaka stvar ima pozitivne in
negativne strani.
To sem prebrala in se zdrznila. Človekovo mnenje sprejmem,
nobenega problema. Ga tudi razumem, da je v življenju lepo živet, doživljat
stvari pomirjeno brez vulkana strasti v sebi. A me je totalno razžalostilo
dejstvo, zgrožena sem bila, da obstaja varianta, da se zgodi to tudi meni. Da
se zna zgodit, da bom čez 12 let, ko bom v letih, kot gospod, ki je spisal
zgornje besede, razmišljala enako.
Neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee. Vse kar
počnem v življenju, počnem s strastjo. Se vstajam zjutraj, spim, živim, delam,
se smejim, jočem, kričim, krilim, govorim ...
In zdaj me boste vprašali, kaj za vraga ima tu
zaljubljenost. Zaljubljena sem vase, v nov dan, v ljudi, v občutek, da mi je
fajn. Ne bom trdila, da nisem spoznala obdobja, ko mi nihče ni bil všeč, ko
nikogar nisem spustila blizu, ko lepi ljudje zame niso obstajali. A ni
najlepše, če poznaš ljudi, zaradi katerih ti pospešeno bije srce.
Nobena povišica, trinajsta plača, astronomski regres,
pohvala, ti ne da zagona kot injekcija zacopanosti. Ne predstavljam si, da to z
leti izgine.
Pa ne zdaj mešat, da pri ljudeh, ki so leta in leta v zvezah,
vse to izgine. Še zmeraj lahko srečujete ljudi, ki vam poženejo adrenalin v
telo in greste enostavno mimo. In drugo jutro znova in naslednje leto znova. Ob
sebi imam ljudi, ki se po 20ih letih zaljubijo v svojega partnerja vsako jutro
znova.
Ne smem si tega vzet, si upate to sebi vzet vi?
Pravijo, da je za ljubezen potreben čas. Ne strinjam se, za
ljubezen je potrebna prava oseba in če to nismo mi, kdo bo?
Doživete urice v vikendu,
Urška
Komentarji
Objavite komentar