DOPUSTOVANJE V HOTELU Z OSMIMI ZVEZDICAMI

 

 

Letošnji dopust je bil res dopust. Šla sem za nosom, na povabilo moje drage prijateljice, k njim v poletno rezidenco v Novigrad.Že dolgo nisem dopustovala po hotelih, a vem, da je vso razkošje, ki ti ga nudijo na letovanjih, zajeto v besedi all inclusive in v označbi pet zvezdic. Js sem bila v »hotelu« z najmanj osmimi zvezdicami. Draga moja Milka iskrena hvala.

Od mojega Pikeca, za katerim se skriva moj črn Clio se po moje, da poslavljam od takrat, ko ga praktično mam. Pa vseeno, na avtocesto več ne greva, ker ga razganja na devetdesetih plus kilometrih na uro, vsaj zdi se mi tako. Če bi se zakačila, kje v kakšnem grmovju na regionalni cesti, naju bi z večjo lahkoto prišel kdo rešit, vsaj tako sem prepričana. Skratka, da skrajšam. Na dopust sm šla sama, k prjatlom, ki so celo poletje na morju. Šla sem na bus, ki pazite to, na relaciji Ljubljana-Novigrad stane celih 8 eur. Vam priporočam, da si nabavite karto prej, ker na naši furi, smo bili polni. Vem pa, da stoji Trst, Koper, Umag, Pula, Novigrad, Poreč … ostalo mi je ušlo iz glave in tudi za Pulo nisem sigurna, če je isti bus. Tri urce, če ne štejem zamude zaradi čakanja na meji in sem bla tam.

Priletela sem na južno in naslednjih osem dni sem jedla, pila, spala, hodila in plavala. Mogoče sem tu pa tam obesila kako perilo, ki sem ga uspela pravočasno ujet iz pralnega stroja in če nisem zakumirala po božanskem kosilu »ob pol treh« za mizo, sem pomila tudi posodo.Viseče mreže so top. Kako morje. Ves luksuz z ležalniki in privlačnimi visečimi posteljami … to je to.

V kampu ni bil dolgčas, pri tako top kuharici, kot je moja prijateljica, pač želi jest vsak in bilo je živahno, vsak dan. Fajn.Plavat sem hodila vsak dan, vsa srečna sem pogruntala, da se mi ni treba sončit, ker je vse skupaj tako zelo blizu, da lahko pod »domačo« senco zletim takoj, ko pridem iz vode. Delala sem krogece. Plavala svoje kilometrske ture v jadranskem morju. Luštno.

Meli smo jutranji sistem, pa da poudarim, na katerega me nihče ni silil, a sem šla vsako jutro. Tja in nazaj, vse skupaj je štelo nekje sedem kilometrov. Brez slabe vesti sem si privoščila tist jutranji rogljič in travarico ob kavi.Nekako je moje jutranje pohajkovanje zgledalo solo. Čeprav nas je šlo cel kup, s štirimi psičkami vred, sem kmalu izgubila predsprehajalce in zadaj v svojem počasnejšem tempu stopala za njimi. Užitek je važen in pot je pomembna, cilj je bil tako in tako isti in vsi smo eni prej, drugi kasneje, prišli nanj.

 Moja draga Milka me je stregla od spred in uzad, mam občutek, da zmeraj, ko sem naredila premik iz ležalnika v mrežo, sem na vmesni postaji, ob mizi prejela prijetno ohlajen gin tonic. Božansko. Se mi zdi, da za žejo voda, za kakšno poletno razvajanje ob morju pa paše kaj takega. Se spomnim, da smo pred leti pili Aperol Spritz, za pivo mi ni ... nekaj  luštnega pa pač, poleg te vode za žejo, paše.

 Ko sem se znašla v morju, sem po dolgih letih spet dojela, da me tema pod mano, ko plavam ne moti. Šla sem daleč. Pasalo je. Bit sam sredi modrine.

Prav prijale so letošnje počitnice. Dojela sem, da ležanje in gledanje v luft na plaži, ter cvrenje na vročini, res niso zame.

Moram rečt, da sem letos res odklopila. Pozabila na vse, kar me ne zanima in na vse, kar sem pustila doma.

Ni bil dolgočasen dopust, čeprav sem bila ogromno tiho. Kolegi mojih prijateljev, ki so se oglasili na kosilo in me niso poznali so bili prepričani, da ne govorim, označili so me za mirno, verjetno tudi za nezanimivo dekle, ki je buljila v svoj svet z zaprtimi očmi ves čas. Verjetno si predstave o tem, kako laufam ves čas naokoli in dopovedujem dnevne zgodbe ljudem, niso znali prislikati.  Bilo mi je všeč. Rada sem mirna, rada imam, če me imajo ljudje za olikano, spoštljivo, nevsiljivo in bolj malo govorečo.

Smo pa doživeli tak Investigation Discovery moment tokrat. V campu, celo zanimivo, nastanjen poleg mladinskega doma je letoval človek, ki je znan po tem, da vabi k sebi in otipava mlada dekleta. Sicer mi ni jasno kako je zakonodaja lahko tako blesava, da kljub slovesu, takšnega človeka še spustijo blizu. Ampak dober, niso ga poznali, ker se folk menja ipd. a ipak vseeno. Takoj mi je privrel nazaj moment iz mojih mladih časov, ko je pri nas stanoval človek, ki se je spravljal na nas fracovje. Za bruhat.

Skratka tu je sledila prijava. Prijaznost obalnih kriminalistov plus pet. Vse so vzeli zelo resno.               
Taka »fajn« lekcija za mladino, ki je bila prepričana, da se te zadeve dogajajo zgolj v filmih in na tiviju. Hvala bogu, se je brez hujših posledic vse srečno končalo. Tega človeka so pregnali nazaj v Slovenijo (kakšna sreča kajne ☹ ) Je pa kar srhljivo, da se je tipson skrival v dveh apartmajih z osmimi posteljami.

Kako sta Policaj in prijateljica lovila neprediprava je mogoče zgodbica za v živo. Tu pa ostanimo pri tem.

Čuvajte se.

Lep teden,

Urška