SREČA NI UJETA V KILAH, AMPAK V PRISTNEM NASMEHU NA OBRAZU

                 

 
Sva se dobili na križišču in skupaj zavili proti najini oštariji. Po pestrem delovniku, sva si privoščili klepet ob kozarčku in ob gori arašidov, katerim se nisem mogla upret. Ob mojih alergijah so problem zgolj ti. Ostalemu se lažje uprem ... zadnja leta tudi, moji prej priljubljeni razvadi, čisto obični čokoladi.
Se spomnim pred leti pohodov. Jutranjih, tistih hudih, na hard. Ko sva ob petih zjutraj izvajali, tistih osem dnevnih kilometrov, vsaj malo hitrejše hoje. Nisva bili sodelavki, sva se pa ogromno družili. Delali sva blizu, in si polepšali s čvekom minuto ali dve, tudi med najinim šihtom.
Rekla je, da sem ji dala zagon in se je v prostem času podajala na sprehajalne pohode v mojem stilu. Izgubljala je kilograme in hujšala, predvsem zaradi vsakodnevne rekreacije.

Potem pride čas, ko gre motivacija v drugo smer in dobiš kilograme nazaj, oziroma si pridelaš še kakšnega.
Sva se sedeli. Ena je pila deci rdečega, druga belega. Čvekali sva sem ter tja in se vmes nasmejali iz srca.
Pogledala sem jo in dojela kako smo ljudje lepi, v tistem trenutku sta mimo prišli dve gospodični. Vsaj desetletje mlajši od naju, ena je zrla v telefon, druga je kadila, ko zmešana. Blontna je govorila z vso jezo ves čas, da so ji žile prekrile cel vrat, črnolaska je z obrazom navzdol zrla v telefon in se kr naenkrat zadrla, da ga bo ubila.
Midve sva sedeli dalje ... se smejali ob pisku mojega telefona, ko mi je bivši pošiljal sporočila, če se še kdaj spomnim nanj, ona je vsa cvetela, ki je kretena za seboj že zdavnaj zapustila.

Vstali sva in šli še na sprehod. Pogledala sem jo. Vsa lepa v oprijetih kavbojkah in s kratko, izrezano majčko zgoraj. Lepa, z oblinami in vsa nasmejana.
Kdo nam je vcepu v glavo, da nismo lepe, če imamo kil več, ko zagrenjena frendica s sosednje mize.

Bulshitt ... uživajte ... zadovoljni ljudje smo lepi.

Krasen vikend,

Urška

Komentarji