Poznam občutke ob pričakovanju junakov. Poznam vznemirjenje,
ko se junaki pojavijo na filmskih platnih ali v knjigah, ki jih mulci požirajo.
Pred leti, pred ohoho leti sem to vznemirjenje občutila ob ogledu mladinske
»norišnice« na filmskem platnu Poletje v školjki in še večjo norijo sem
doživela, ko se je nadaljevanje napovedalo in pojavilo v kinodvoranah. Vsi smo
plesali. Plesne dvorane so bile naš dom, kot so bile plesni dom glavne igralke
na platnu plesoče deklice Milene. Kmal sm se zacopala in prvi crush s filmskega
platna je seveda bil Milenin Tomaž. Top. Še zdaj znam dialoge, monologe iz
filma skorajda na pamet, še zmeraj znam zaplesat kakšen clip iz plesne
predstave iz filma, v katerem je zablestela takrat še mini Fiona Johnson.
Zaradi Poletja v školjki sem znala nardit špago in sem se cela nasmejana
zasukala v svoji prvi pirueti. Da sem po letih po ogledu filma, obležala na
tleh ravno po eni izmed nenarejenih piruet, z zvitim gležnjem, to je že druga
zgodba. Se pa spomnim na začetku srednje, ko smo imeli v plesni šoli Urška
poletne intenzivne vaje, v Ljubljani, sem na enem izmed plesnih classov
spoznala to Mileno iz filma. Naša trenerka Kaja je prinesla v dvorano občutke
izpred let, ko smo jih doživljali, kot otroci. Njenega filmskega Tomaža ni bilo
zraven. Kaja je priletela mislim, da takrat iz Chicaga s takratnim fantom in
nas učila jazz, street dance in takratne show dance moderne fore. Fajn je bilo.
Škoda, da takrat nismo imeli mobitelov, instagram, storyev in da bi vse skupaj
to posnela. Ostali so spomini, ki pa so posneti in za vedno zasidrani v srce.
Paše.
Gajin svet. Otroška, mladinska, najstniška norija za
mularijo tokratnega časa. Andraž je peb, ki se kdaj oglasi k meni na kavo in
malo počvekava. Pride večkrat, pove kaj novega dela na celjskem radiju Fantasy
in me seznanja z glasbenimi novostmi. Sva se spoprijateljila, ker je fajn fant.
Nepokvarjen, ambiciozen, iskren in prijeten.
Oglasil se je pred premiero filma v Cankarjevem domu, prej
se ni hvalil, zato tudi nisem imela pojma, da je del ekipe novega filma, ki ga
mularija tako težko pričakuje.
Po srednji šoli je Andraž kot računalniški tehnik,
razmišljal, kako naprej. Kje naj se po končani srednji šoli pokaže. Med
počitnicami je zasledil, da se bo snemal nov mladinski film z naslovom Gajin svet.
Želel si je sodelovat s profesionalci, želel si je padit v svet filma in v njem
splavat. Že ko je kot mulac gledal serije in filme, si je želel spoznat koga od
igralcev in soustvarjat pri nastajanju. Ob informaciji, da se bo snemal film,
se je odločil, da piše režiserju, da nima kaj zgubit, da lahko vpraša. Ob
pogovoru sem si rekla samo aplavz za take mlade ljudi. Jaz sigurno v svojih
letih nisem razmišljala tako, še zdaj sem srečna, da se ob meni pojavi kakšen
tak Andraž in tudi meni s svojo ambicioznostjo, da zagon.
Pisal je režiserju Petru Bratuši, če bi bila kakšna možnost,
da bi se jim pridružil za kak dan na snemanju in da bi od blizu videl, kako je
to pri profesionalcih, ko se vse skupaj čisto zares dogaja. Brez problema, z
veseljem ga je povabil med ustvarjalce, tudi, kot pomoč pri filmu in tako
Andraž ni zgolj gledal.
Led je prebil, upal si je it naprej, ni obstal in ni ga
zagrabila trema. Najprej so se začele priprave, potem pa so startali s
snemanjem. Niso mu dali občutka, da je vajenec, ampak so ga takoj sprejeli kot
enakopravnega člana ekipe. Družili so se kakšen mesec, kolikor je tudi trajalo
snemanje. Nepozaben mesec pravi Andraž.
Pravi, da
je okužen s tem svetom, v katerem je začel ustvarjat in ja ... držimo šapce, da
mu tudi po študiju rata »Coca Colo spit« še s kakšnim vzorom morda izven naših
meja.
Lep vikend in ne pozabite v kino
Urška
Komentarji
Objavite komentar