Ne bom niti omenjala trgovine, ker verjetno ni izjema.
Lahko, da je, a sama imam že leta te njihove sorte izdelke tako, da težko
govorim o drugih in jih primerjam med seboj.
Velike, ogromne denarnice. Takšne, da je ne iščeš po
torbici, četudi je le ta velikosti šolskega nahrbtnika, ki ga za namen šolskih
obveznosti več ne potrebuješ, je pa lušten dodatek, ki ti pride prav, ko je
nuja, ali je dobrodošlo ogromno stvari nosit s sabo.
Zadnjič sem nabavljala v trgovini preko ceste v naši
službeni ulici. Grem ven, ko opravim nakup piska. Jebemo, pa ne spet. OK,
nelagodno se nisem počutila, se je pa najbolj prijazna, uslužna, krasna
prodajalka, ker je bila prepričana, da mi je varovala pustila na kupljenih
oblačilih, hkrati je bilo opazit poglede ljudi z vrta, nasproti nastanjene
gostilne. V redu, ti pogledi niso moteči, ker sem navajena, da me že brez
kakšnega piskanja veliko ljudi opazi.
Seveda niti ne stopim iz trgovine in dam vrečko nazaj. Vse
je odstranjeno, seveda spet piska moja denarnica, kot že vsa ta leta.
Ne vem, v čem je fora. Varovalo je na takem mestu, da se ga
ne da odstranit. Smo ga že lomili, zvijali, všito je notri, nekam v sredino in
da uničiš denarnico, če hočeš, da to varovalo preneha delovat.
Pa ni panike …, da me lovijo po celjskih trgovinah, ko te
vsaj nekdo pozna na videz, ko je človek seznanjen s temi piskajočimi zadevami,
s katerimi zgleda, da nisem edina.
Pred leti v enem trgovskem centru. Piskam, pristopi
varnostnik me odpelje, ves center opazuje. Super. Sicer ni strahu, da bi imela
kdaj kakšno željo po kraji, niti nikoli nisem imela kakšnih prepovedanih sanj,
ki bi me popeljale skozi prostore prodajnih prostorov in bi ob njih dobila
navdihe, kaj kar tako metati v torbo. Sem tako noro iskreno bitje, da bi se mi
v očeh, na bradi, na čelu poznalo, če bi kaj storila v neskladju z moralnimi
načeli nekako v mejah normale vzgojenega človeka. Pa vendar zmeraj najprej
pomislim, če mi mogoče ni, kdo kaj na skrivaj podtaknil oziroma najprej
pomislim, da sem sama kriva.
Zadnjič v trgovini v bližini mojega doma kupujem lubenico,
grem ven, pravzaprav poskušam stopit skozi vrata, a mi piskajoč odsev moje
torbe prepreči izhod. Vsi se smejijo valda.
Počas mam dost. Kdo izmed vas je na tekočem, kje prodajajo
denarnice, ki bi mi pasale po obliki, barvi, ceni, s prijaznimi prodajalci
vred?
Na dan s predlogi v komentarje. Bom pa vesela, če se oglasi
tudi kdo, ki ima podobne izkušnje s piskanjem. Kako odreagirate pa na primer
kje v tujini?
Čim manj piskanja in lep teden
Urška
Komentarji
Objavite komentar