SLADKA ISTRA IN PRAZNOVANJE ROJSTNEGA DNE DREVESNE HIŠKE (KONEC TEDNA, KI JE DIŠAL PO SLADKEM, OKUSNEM IN DOMAČEM)

Podaljšani konci tedna so zlata vredni. Do nedavnega tega nisem poznala, ker si nikoli nisem jemala fraj izven letnega zapovedanega dopusta. Delat je treba, in to fajn … pol pa se lahk maš fajn, no tak je treba in tak iskreno lepo paše.

Koper, petek, ni mi bilo treba vozit, ni se bilo potrebno usest v mojega Cliota in razmišljat ves čas, koliko na uro vozim, ker mi števec že lep čas ne dela. Pobrala me je mati naših izdelkov, ki se kitijo pod imenom TaFajnaurška se pravi TaFajniIzdelki s katerimi se lahko sladkate in se dobijo v Domači štacuni, kjer vsak dan najdete tudi mene. Če ste Savinjčani jih ujamete pri najbolj prijazni Brigiti v njeni Trgovinci v Žalcu, da jih ne spregledate, dodajam fotko.
Tatjana me je pobrala in še v družbi Anje smo se odpeljale. Odpeljale smo se proti obali. Naša Sladka Istra. Dogodek, poln dobrot, namenjen predvsem sladkanjem s čokolado in sladkimi pregrehami.

Tik ob obali smo ujele žganje in z domačim whiskeyem nazdravile prijetnemu dnevu. Sejem, razvlečen po več ulicah Kopra bi morda zame bil prijetnejši, če bi strnili vse v en konec, a potem sprehoda po dobršnem delu obalnega mesta verjetno tudi ne bi bilo.

Meni blizu tematika, čeprav se s čokolado ne druživa že slabe tri leta. Ob prihodu smo nabavile kupončke in degustirale. Sladkim pralinam sem se izognila in navalila na pregrešno dobre marmelade za v domače palačinke. Pri nas prakticiramo marmelado tudi na žlico, ker v omari pač nimamo Nutelle.

Letos sem navalila na novost, v kozarcu karameli podobna zmes, ki sem jo poizkusila in se takoj odločila za njen nakup, doma je še v omari, a čaka na nov sveženj palačink ali rangljo domačega šmorna.Prijeten obisk je bil obenem, saj smo si pomahali z ljudmi, s katerimi sodelujemo v Domači štacuni. Kmetije, ki se predstavljajo na mojem delovnem mestu, v trgovinici sredi Celja so svoje izdelke tokrat predstavljale ob morju. Smo pokramljali, poskusili, česa na svojih policah še nimamo in ustvarili nove trenutke za v našo knjigo spominov.

Lep dan, luštno druženje na lepem koncu naše Slovenije in simpatičen začetek tokratnega konca tedna.

Soboto sva z Barbaro nadaljevali na drevesni hiški v našem celjskem Mestnem gozdu. Tina je v Domači štacuni oddelala dopoldne, naju pa je čakalo delovno popoldne. Na hiški so praznovali njen tretji rojstni dan. Simpatičen program, nevsiljivo dogajanje in prijetna popestritev za jesensko, še zmeraj sončno popoldne.Po gozdnem vodenem pohodu do drevesne hiše so tudi tisti, še ne čisto samostojno hodeči kratkohlačniki uživali ob klasiki, v prijetnem ambientu med krošnjami dreves. Glasbeniki iz Inštituta E-Art so doprinesli misteriozno vzdušje v privlačno okolje mestnega gozda.