Angelček gre v dar, je delo Marjane Gornjak. Štejejo komentarji na fbju in tu, zgolj zato, da vem koga za obdarovanje izbrat. =)
December je moj najljubši mesec. Daleč
najljubši. Obožujem zimo, sneg, šale, kape, rokavice. Obožujem vzdušje,
zacopana sem v lučke, božične zvezde, nakrancljane postaje vsakega koraka sredi
mesta. Obožujem barvaste izložbe, estetske razstave ob praznikih in tudi
stojnice s turbo navešenimi zadevami, pojočimi Božički. Rada imam nasmehe,
stiske rok, objeme, omela, pod katerimi si dajemo poljubčke, toploto mesta in
prijeten občutek miru v srcu.
Pred leti, že zeeeeeeeeeeeeeeeeelo pred
leti sem delala v enem trgovskem centru v Celju. Bil je nov, lep, okrancljan, ena
izmed mojih prvih služb bi se lahko reklo, čeprav je bila preko študenta.
Delale smo kot nore. Več kot zaposlene, cele dneve, nabile smo si ur kot nore,
si v službi naredile kljub norišnici z gnečo noro lepo praznično vzdušje. Oh,
to so bili časi in tudi še tisti, ko sem se med pavzo lahko skrila pod
stopnice, ki so vodile v kinodvorane in si prižgala en čikec. Pojamrala o
dnevnih tegobah, zoprni šefici (ki to ni bila) in zdrvela nazaj delat. Se
spomnim, da me je katera stranka kdaj vprašala, kak mi rata bit skoz dobre
volje, če sem non stop v službi. Že takrat sem znala uživat.
V tej trgovini sem rada delala, noro. Blo
nas je res kar nekaj prehodnih študentk in blo nas je tudi nekaj stalnih. Od
oktobra do konec decembra smo pospešeno prodajale, januarja na razprodajah pa
brezskrbno zapravljale. Top časi.
Pred štacuno smo imeli v tem času
aktiviranega Božička (lutko), ki je najmanj dva meseca prepeval in vpil ohoho,
Merry Christmas. Norela sem ob preforsiranju njegovega petja in glasov. Šef se
je delal norca, a ko je delovni dan preživel z nami, je Božička na gobec. Ta je
utihnil, vem, da za tisto leto sigurno.
Priznam, kdaj me je zabolela glava. Že ob
misli na december. Norija z darili, priznam, za bruhat. Nisem proti darilom
obooooooooooooooooooooooožujem darile. Res pa je, da ne maram ljudi, ki jih
podarjajo, da se dokazujejo, da pač nekaj kupijo, da dajo, ker se spodobi ...
Obožujem ta čas in nehala me je bolet
glava, ko sem prokužila, da s tem prazničnim darilom dajem zraven tudi sebe.
Objem, pogled, poljub, stisk roke in energijo ter svoj čas. Nehala me je bolet
glava pred decembrom, ko sem se odločila, da ne polagam pozornosti na ljudi, ki
jim dol visi al dobijo izlet na Bahame al pa jih ne povabiš nikamor.
Štekam ... za otroke vse. Grem na prvi
štuk v center, kjer mi je pred leti šel na živce tist elektronski Božiček. Iz
smreke bom vzela ime in podarila roza oslarije deklici in ji s tem polepšala
letošnji Božič. Rada kupujem igrače, pisane knjige ... letos me mika Zvezdica
Zaspanka. Obvezno v škatlo odletijo roza krilca in baletni copatki, če že ne za
na balet pa saj za pred domače ogledalo.
Objemajte, poljubljajte, držte se za
roke, govorte kaj lepega, povabte ljudi na deci kuhanca ... uživajte v
sprehodih po mestu, pogledih na okrašene stojnice in domove.
Podarjajte sebe, podarjajte dobro voljo.
Kje piše, da je darilo potrebno kupit/plačat z denarjem.
Lepe stvari so, ne pozabimo tega.
Urška
Komentarji
Objavite komentar