Prejšnji vikend sem bila v Pragi. Vsakoletni izlet v stilu,
da gremo lučke gledat. Po Dunaju, Salzburgu, Ljubljani, Zagrebu je padla letos
odločitev za Prago. Vedno v isti postavi s frendico, ki še ni zasovražila teh
avtobusnih potovanj. Upam, da ji po letošnji izkušnji in kar prilično dolgi
vožnji vse tja do Češke, ne pade volja za decembrski avtobusni podvig v letu
2019.
Meni je bilo luštno. Svoj najdaljši avtobusni izlet imam
zabeležen pot na Azurno obalo, kjer sem odspala v enem kosu skorajda deset ur.
Se mi zdi, da mi paše, da se mi trese rit, tak so mi vsaj pravili od nekdaj.
Tudi v letih, ko nisem spala, so me z avtom vozili naokoli in sem zaspala
takoj. =)
Božična Praga je krasna. V primerjavi z nakičenim Dunajem,
Salzburgom je to prava estetska pravljica.
Luštn decembrski teden vsem.
Naš izlet se je začel sredi noči. Pred nami je bilo kar
nekaj ur vožnje. Bile smo prve na punktu, kjer je bilo dogovorjeno, da se
dobimo. Priznam, kolikor sem vodiča ujela na prvi pogled, mi ni potegnil, kot
se reče. Pa v redu nisem se niti veliko ukvarjala s tem. Ne rečem, da me ni
zgodovina mest nikoli zanimala, ravno nasprotno, bolj, ko se oddaljujem šolskim
dnem bolj mi hodi in se bliža k srcu.
Vsi smo se natovorili na bus, v Mariboru pobrali še ljudi iz
onega konca. Vodič je začel s svojo pravljico. Bomba. Čist me je presenetil in
totalno sezul. Kaj tip vse ve. To ni niti slučajno varianta, da bi bil
napiflan. Človek je načitan do amena. Ful dober. Navdušila sem se takoj.
Ponavadi, sredi mesta s frendico pobegneva takoj po svoje.
Tu sva rinali v prvo vrsto in ga poslušali, ko smo meli šnel kurs po mestu.
Praga je krasna. In res je zlata Praga, kot ji pravijo.
Nisva pa se peljali po Vltavi, za kar so se odločili mnogi. Tist čas sva iskali
Krteke, v katere sem se upiknila sama že pred izletom. To risanko Krtek sem kot otrok
oboževala. Se spomnim plišastega krteka, ki sem ga imela in je v vrtcu izginil
iz mojega objema.
Po Krtastem nakupu smo ujeli še Hradčane v vsej njihovi
lepoti in spet smo natrofili na gospo Jano Krasno, ki je govorila hrvaško in
nam približala zgodovino Čehov čisto blizu in po domače. Veličastno okolje nas
je zasvojilo, da smo skorajda pozabili na peklenski mraz, ki ima roko na srce
vseeno svoj čar.
Večer po prej sva si privoščili turo po najprestižnejši
ulici sredi Prage. Nisva zavili v nobeno izmed vseh nobl trgovin, a sva si
privoščili pogled od zunaj. Francoska ulica, ulica vseh lepot, ki jih nudi
prestiž te zlate Prage.
Po pravem bi bilo dobro, da bi si v mrazu na večer naročila
vsaka vroče, kuhano pivo, ki je v tistih čeških koncih bolj cenjena pivska
specialiteta, a sva vseeno ostali pri klasiki, ki se mu reče kuhano vino.
Čehi so nori na oblatke, waflle, s cukrom, tono smetane in
vaniliji podobne kreme. Nisem šla mimo ampak sem se napujsala še tega. Res je,
da me ni premamila tona klobasic s štantov, tu sem kamot šla mimo.
V vsej hudi gneči je bilo zelo pripravno met zraven rukzak,
poln sendvičev, saj ne rabiš na prvo žogo stat v dolgi vrsti in čakat na
prigrizek.
Drug dan našega izleta nas je čakalo Brno. Brno je v
primerjavi s Prago veliko bolj preprosto mesto. Kar se tiče okrasitve je bilo
bližje nakičenemu Dunaju ali vsaj Salzburgu. Če bi imela kako minutko več časa
in bi bila kakšna stopinja v zraku več, bi se povzpela na gromozansko kolo Brno
eye in si mesto ogledala še iz zraka.
Vse se je odvijalo z gromozansko hitrostjo, a hrati tako
veliko doživetega v enem samem vikendu. En mal za gušt pred prazniki in start
prazničnega decembra v soju najlepših luči.
Agencija s katero sva z Alenko potovali; Supra travel,
našemu vodiču je bilo ime Boštjan in odlično ogrevan hotel & hostel A&O
s super zajtrkom. Šofer in bus v stilu prijazne in varne vožnje. Priporočam
vse.
Urška
Komentarji
Objavite komentar